Davčna uprava Republike Slovenije je bila v letu 2013 pri izterjavi davka od dohodkov pravnih oseb delno uspešna, saj davčne izvršbe v pregledanih primerih ni pričela pravočasno, pritisk na davčne dolžnike pa je stopnjevala prepočasi. Davčni uradi v letu 2013 niso izdali vseh načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, prav tako pa z izvršbo niso v celoti dosegli pričakovanih poplačil davčnega dolga. V letu 2013 so tako izdali le 76,8 odstotka načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, sicer pa je bila njihova izterjava glede na načrtovani znesek kar 90,5-odstotna.
Kratka predstavitev ugotovitev revizije
Na podlagi pregledanih primerov davčnih zavezancev je bilo ugotovljeno, da so davčni uradi z davčno izvršbo v povprečju pričeli 201. dan po zapadlosti davčnega dolga, načine izvršbe pa so stopnjevali v povprečju šele 339 dni po pričetku izvršbe, zaradi česar davčni uradi pri davčni izvršbi niso bili tako uspešni, kot bi bili, če bi postopek davčne izvršbe stopnjevali hitreje. Davčni uradi v posameznih primerih niso izkoristili vseh načinov izvršb, ki jih določa Zakon o davčnem postopku (niso izvedli izvršbe na dolžnikovih terjatvah, niso podali predloga za izvršbo na deležih dolžnika v drugih podjetjih ter nepremičninah, niso zavarovali davčne obveznosti). V 15 odstotkih pregledanih primerov davčni uradi niso pričeli z izvršbo davčnega dolga, v kar 14 odstotkih pa so dopustili njegovo relativno zastaranje. V 18 odstotkih je pravica do izterjave davčnega dolga absolutno zastarala.
Davčna uprava Republike Slovenije je v drugi polovici leta 2011 vzpostavila informacijski sistem, ki naj bi med drugim omogočal neposreden dostop do številnih zunanjih virov podatkov, vendar pa je do konca leta 2013 vzpostavila dostop le do omejenega števila notranjih in zunanjih podatkovnih virov. Informacijski sistem za podporo izvršbi je v letu 2013 dopuščal nepregledno oblikovanje ter spreminjanje poslovnih pravil in parametrov, ki so vgrajeni v sistem profiliranja davčnih dolžnikov, kar je vplivalo na vrsto in število izvedenih ukrepov, na hitrost in posledično uspešnost davčne izvršbe, hkrati pa informacijski sistem teh vnosov ni beležil, s tem pa predstavljal visoko tveganje zlorabe tako vzpostavljenega sistema.
Ker informacijski sistem v letu 2013 še ni deloval pravilno, je bilo pri kar tretjini pregledanih primerov ugotovljeno, da seznami izvršilnih naslovov, ki so podlaga za izdajo sklepa o davčni izvršbi, niso vsebovali celotnega davčnega dolga ali pa so vsebovali napačne podatke. To je pomenilo, da so davčni uradi davčnim dolžnikom izdali več sklepov o davčni izvršbi ter jim naložili dodatne stroške. Do izvršb je pogosto prihajalo z zamikom.
Ugotovili smo, da davčni uradi v petini pregledanih primerov niso pravočasno zaznali zlorab davčnih zavezancev, s katerimi so nameravali oškodovati upnike oziroma v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšati premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da zaradi tega ne bodo uspeli poravnati svojih obveznosti tretjim osebam (vstopanje novih »slamnatih« družbenikov, tujih družbenikov, tujih odgovornih oseb oziroma zastopnikov in veriženje družb).
Računsko sodišče zahteva od Finančne uprave Republike Slovenije, da pristopi k vzpostavitvi takšnega sistema izterjave in njenega nadzora, ki bo zagotavljal pravočasno stopnjevanje ukrepov. V internem aktu naj določi postopek priprave in sprejemanja poslovnih pravil, ki se vnašajo v informacijski sistem za podporo izvršbi, ter zagotovi, da bo informacijska podpora izvršbi omogočala beleženje vseh vnosov in sprememb parametrov profiliranja (vrsta, čas in avtor spremembe).
