Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – ki od 10. 2. 2012 nadaljuje z delom kot Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in h kateremu so se pridružila delovna področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na okolje (v nadaljevanju: ministrstvo) –, in Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: agencija) v delu, ki se nanaša na obravnavanje nepravilnosti in finančnih popravkov pri izvajanju skupne kmetijske politike v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 5. 2004 do 31. 12. 2010.
Z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo je samostojno izvajanje nacionalne kmetijske politike nadomestila skupna kmetijska politika Evropske unije. Ministrstvo in agencija imata ključni vlogi pri izvajanju skupne kmetijske politike v Republiki Sloveniji. Agencija je plačilna agencija, ki izvaja ukrepe na področjih kmetijstva, gozdarstva, živilstva in ribištva, ministrstvo pa je pristojni organ za izdajo in odvzem akreditacije plačilni agenciji ter za spremljanje izpolnjevanja pogojev za akreditacijo.
Uredba (ES) št. 1290/2005 določa, da morajo države članice Evropske unije preprečevati nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev evropskega proračuna za skupno kmetijsko politiko in učinkovito obravnavati vsako ugotovljeno nepravilnost, ki jo storijo upravičenci. Skladnost odhodkov s predpisi Evropske unije ugotavlja tudi Evropska komisija z naknadnimi revizijskimi pregledi, v katerih lahko določi finančni popravek, to je znesek, ki ga mora država članica Evropske unije vrniti v evropski proračun.
Računsko sodišče je preverilo, ali imata ministrstvo in agencija vzpostavljen:
- ustrezen sistem obravnavanja nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev skupne kmetijske politike, kar pomeni, da so postopki obravnavanja nepravilnosti jasno opredeljeni in se izvajajo; pri tem je računsko sodišče presojalo sistem za obravnavanje tistih nepravilnosti, ki so ugotovljene po že izvedenih izplačilih upravičencem;
- ustrezen sistem obravnavanja finančnih popravkov, kar pomeni, da pristojni nacionalni organi ustrezno sodelujejo z Evropsko komisijo v postopkih, ki imajo lahko za posledico finančne popravke;
- pregleden sistem spremljanja in poročanja o obsegu črpanja sredstev evropskega proračuna, ki vključuje tudi podatke o obsegu nepravilnosti in finančnih popravkov.
Računsko sodišče meni, da je bilo poslovanje smotrno v delu, ki se nanaša na opredelitev in izvajanje postopkov obravnavanja nepravilnosti in finančnih popravkov, in manj smotrno v delu, ki se nanaša na spremljanje in poročanje.
Agencija je imela postopke obravnavanja nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev večinoma ustrezno opredeljene in jih je tudi izvajala. Postopki so podrobno določali ravnanja od odločitve o nepravilnosti do izterjave neupravičeno izplačanih sredstev, vendar pa postopki niso bili določeni tako, da bi pri ugotovljenih nepravilnostih usmerjali k proučitvi in po potrebi tudi k odpravi vzrokov za njen nastanek. Agencija enotne evidence, iz katere bi bil razviden skupen obseg vseh ugotovljenih nepravilnosti, ni vodila. Agencija tudi ni uporabila možnosti zadržanja 20 odstotkov izterjanih sredstev za kritje stroškov izterjav, kot omogočajo predpisi Evropske unije, saj je pri večini tovrstnih nepravilnosti upravičencev hkrati ugotovila, da registri upravičenih površin ne izkazujejo stanja v naravi.
Ministrstvo in agencija sta imela postopke obravnavanja finančnih popravkovvečinoma ustrezno opredeljene in sta jih tudi izvajala. Aktivno sta sodelovala v postopkih obravnavanja finančnih popravkov pri Evropski komisiji, kjer je bil večji del aktivnosti namenjen pojasnjevanju in izpodbijanju ugotovitev Evropske komisije, le manjši del aktivnosti pa izkazovanju dejanskega stanja in izkazovanju izvedbe popravljalnih ukrepov. Pri pavšalnih finančnih popravkih ministrstvo in agencija nista uporabila možnosti dokazovanja, da je dejanska stopnja napake drugačna. Ob koncu revizijskih postopkov Evropske komisije in postopkov usklajevanja o finančnem popravku nista jasno predstavila, katere popravljalne ukrepe sta že izvedla in katere še nameravata. Evropska komisija je opozorila na nepravilnosti v kontrolnem sistemu preverjanja petletne obveznosti, ki so bile kasneje odpravljene. Kljub temu je bil ustrezen sistem vzpostavljen prepozno, da bi lahko ponovno črpali večji del od 2,28 milijona evrov neupravičeno izplačanih sredstev.
Ministrstvo ni imelo preglednega sistema spremljanja in poročanja o obsegu črpanja sredstev evropskega proračuna, ki bi vključeval tudi podatke o obsegu nepravilnosti in finančnih popravkov. Zaradi različnih sistemov izkazovanja in načinov poročanja so imeli razpoložljivi delni podatki brez ustreznih pojasnil ali prilagoditev omejeno uporabno vrednost. Podatki v veliko primerih niso bili prikazani tako, da bi imeli skupni imenovalec, zato primerjava med njimi ni bila mogoča. Ministrstvo ni poskrbelo, da bi podatke medsebojno uskladilo in zbirno predstavilo informacije o razpoložljivih sredstvih evropskega proračuna, črpanju teh sredstev, neizkoriščenih sredstvih, nepravilnostih in finančnih popravkih.
Ministrstvo in agencija sta med izvajanjem revizije izvedla več ukrepov, ki po oceni računskega sodišča prispevajo k izboljšanju postopka obravnavanja nepravilnosti in finančnih popravkov pri izvajanju skupne kmetijske politike. Računsko sodišče je ministrstvu in agenciji podalo tudi več priporočil, med drugimi:
- nadaljevanje aktivnosti, da se odpravijo razlike med stanjem upravičenih površin v naravi in podatki v evidencah o upravičenih površinah;
- nadaljevanje izboljševanja sistema spremljanja in usklajevanja razlik med evidentiranimi zneski v državnem proračunu in evidencah agencije;
- nadaljevanje izboljševanja dostopa javnosti do podatkov o črpanju sredstev evropskega proračuna, nepravilnostih pri dodeljevanju sredstev in finančnih popravkih;
- da v postopkih revizijskih pregledov in usklajevanj z Evropsko komisijo o obsegu nepravilnosti aktivnosti usmerjata v ugotavljanje in izkazovanje dejanskega stanja in obsega neupravičenih izplačil.
