Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost vzpostavitve sistema ravnanja s komunalnim blatom ter spremljanja in nadzora nad ravnanjem s komunalnim blatom v obdobju od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2022. Revizijo je izvedlo na Ministrstvu za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo), ki od 24. 1. 2023 posluje kot Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za naravne vire in prostor, Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) ter Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, ki od 25. 2. 2023 posluje kot Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo ter Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor (v nadaljevanju: inšpektorat). Po mnenju računskega sodišča so bili vzpostavitev podlag za ravnanje, kot tudi spremljanje in izvajanje nadzora nad ravnanjem s komunalnim blatom delno učinkoviti.
Ministrstvo in ARSO nista zagotovila vseh podlag za učinkovito ravnanje s komunalnim blatom. Ministrstvo v strateških ali drugih dokumentih kljub visokemu deležu izvoza ni podalo usmeritev za nadaljnje ravnanje s komunalnim blatom, ki je odpadek, v primeru, ko njegov izvoz ni mogoč oziroma je omejen, in ni pripravilo predpisov na način, da bi celovito in nedvoumno urejali ravnanje s komunalnim blatom. V sistemu beleženja in spremljanja tokov komunalnega blata, ki sta ga vzpostavila ministrstvo in ARSO, obstajajo slabosti, zaradi česar ni v celoti zagotovljena sledljivost do njegove končne obdelave. Ministrstvo je z aktivnostmi za ureditev področja ravnanja s komunalnim blatom, ki je odpadek, pričelo šele po uvedbi omejitve njegovega izvoza. Kljub aktivnostim, ki jih je izvajalo (začasno skladiščenje, zagotovitev dodatnih zmogljivosti za obdelavo komunalnega blata), ni zagotovilo dolgoročne rešitve za ravnanje s komunalnim blatom.
Ministrstvo, ARSO in inšpektorat niso v celoti zagotovili spremljanja ravnanja s komunalnim blatom in nadzora nad ravnanjem s komunalnim blatom. Ministrstvo ni pripravilo smernic oziroma meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče spremljati in preverjati podatke o količinah nastalega komunalnega blata na čistilnih napravah. Podatki iz zbirk podatkov, ki ju vodita ministrstvo in ARSO, se med seboj ne ujemajo, kar pomeni, da ne obstajajo zanesljivi in kakovostni podatki o komunalnem blatu, kar povečuje tveganje za nepravilnosti (tudi za njegovo nedovoljeno puščanje v okolju). Inšpektorat je nadzor nad izvajanjem predpisov o ravnanju s komunalnim blatom načrtoval in izvajal posredno, v okviru ostalih inšpekcijskih nadzorov, razen ko je nadzore izvajal na podlagi prijav oziroma medijskih objav. Posledično ni določil ciljev, ki jih želi z nadzori doseči, in pri načrtovanju ni upošteval ugotovitev in izrečenih ukrepov iz že opravljenih nadzorov, saj ni vodil evidence o izvedenih nadzorih na področju ravnanja s komunalnim blatom.
Računsko sodišče je Ministrstvu za naravne vire in prostor, Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, Agenciji Republike Slovenije za okolje in Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in energijo podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj so revidiranci med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nesmotrnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nesmotrnosti v prihodnje.
