Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2025

Računsko sodišče je v reviziji o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2025 izreklo pozitivno mnenje, saj je bilo izkazovanje prejemkov in izdatkov predloga zaključnega računa v vseh pomembnih pogledih pravilno. O pravilnosti izvršitve državnega proračuna pa je izreklo mnenje s pridržkom.

V letu 2025 je bilo realizirano 15,1 milijarde EUR prihodkov in 16,9 milijarde EUR odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 1,7 milijarde EUR in je predstavljal 2,4 % BDP. Realizirani prihodki so bili za 0,5 milijarde EUR oziroma 3,7 % višji kot v predhodnem letu, k čemur je v največji meri prispevalo povišanje davčnih prihodkov. Realizirani odhodki so bili za 1,4 milijarde EUR oziroma 9,4 % višji kot v predhodnem letu, na kar je pomembno vplivalo zvišanje tekočih transferov. V letu 2025 so prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav znašala 1,2 milijarde EUR, kar je 153,5 milijona EUR manj, kot je bilo načrtovano v proračunu, v proračun Evropske unije pa je bilo vplačano 719,8 milijona EUR. Konec leta 2025 je dolg državnega proračuna znašal 41,1 milijarde EUR, kar je bilo za 0,1 milijarde EUR manj kot konec leta 2024, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju z 61,6 % znižal na 58,2 %.

Realizirani primanjkljaj iz izvrševanja državnega proračuna v letu 2025 v znesku 4.575.139.185 EUR zajema proračunski primanjkljaj, primanjkljaj računa finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolga. Pokrit je bil z zadolževanjem v znesku 2.526.563.587 EUR ter z zmanjšanjem denarnih sredstev v znesku 2.048.575.598 EUR. Porabljeno je bilo za 1.448.575.598 EUR več denarnih sredstev, kot je bilo načrtovano v sprejetem proračunu, hkrati pa je bilo zadolževanje za enak znesek nižje od načrtovanega. S tem se je struktura financiranja primanjkljaja bistveno spremenila glede na sprejeti proračun. Strukturo financiranja je s sprejemom računa financiranja kot sestavnega dela proračuna določil državni zbor, zato bi morala biti pristojnost in postopek za njeno spreminjanje med izvrševanjem proračuna izrecno določena z zakonom. Ministrstvo za finance ni izkazalo pravne podlage za spremembo strukture financiranja v navedenem obsegu.

Računsko sodišče je nepravilnosti odkrilo tudi na področju proračunske rezerve, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s proračunsko rezervo je bilo ugotovljeno, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor 5 programov odprave posledic neposredne škode na stvareh vladi prepozno predložilo v obravnavo. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami Zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve Zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti in preveritvijo upravičenosti in pravilnosti izplačil. Nepravilnosti na področju transferov so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, ugotovljene pa so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustrezno uporabo proračunskih sredstev, neustreznim prevzemanjem obveznosti (brez pisne pogodbe ali sklenitev pogodb po začetku opravljanja storitev) in preveritvijo upravičenosti in pravilnosti izplačil, nespoštovanjem pogodbenih določil oziroma določil razpisne dokumentacije in prepozno izdajo soglasij k letnim programom dela in finančnim načrtom javnih zavodov.