Računsko sodišče je v reviziji predloga zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2024 o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2024 izreklo pozitivno mnenje, o pravilnosti izvršitve državnega proračuna pa je izreklo mnenje s pridržkom.
V letu 2024 je bilo realizirano 14,6 milijarde EUR prihodkov in 15,3 milijarde EUR odhodkov. Realizirani proračunski primanjkljaj je znašal 0,8 milijarde EUR in je predstavljal 1,2 % BDP. Realizirani prihodki so bili za 1,6 milijarde EUR oziroma 12,1 % višji kot v predhodnem letu, pri čemer je k povišanju v največji meri prispevalo povišanje davčnih prihodkov. Realizirani odhodki so bili za 0,04 milijarde EUR oziroma 0,3 % višji kot v predhodnem letu, na njihovo zvišanje pa je pomembno vplivalo zvišanje tekočih odhodkov. V letu 2024 so prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav znašala 1 milijardo EUR, kar je 424,8 milijona EUR manj, kot je bilo načrtovanih sredstev iz tega naslova s proračunom, v proračun Evropske unije pa je bilo vplačano 635,7 milijona EUR. Konec leta 2024 je dolg državnega proračuna znašal 41,2 milijarde EUR, kar je bilo za 1,4 milijarde EUR več kot konec leta 2023, delež dolga v BDP pa se je v tem obdobju z 62,3 % znižal na 61,6 %.
Javni zavodi s področja zdravja, izobraževanja in institucionalnega varstva za starejše so v letu 2024 v svojih poslovnih knjigah najemnine še vedno izkazovali kot svoje prihodke in jih niso nakazali v proračun države, ki je lastnik premoženja. Vlada je po obdobju, na katero se nanaša revizija, v letu 2025 po 20 letih sprejela uredbo, s katero je določila podrobnejše kriterije za določitev plačila za vodno pravico, pridobljeno z vodnim dovoljenjem, zaradi česar se bo predpisana dajatev lahko pričela vplačevati v državni proračun. Zbrana sredstva za naravne nesreče, ki so bila zagotovljena na skladu za obnovo in so konec leta 2024 znašala 531.682.145 EUR, se še niso pričela porabljati.
V revizijskem poročilu je računsko sodišče med drugim ponovno opozorilo, da izjeme od okvira računovodskega poročanja v področnih zakonih lahko pomembno vplivajo na popolnost in preglednost v zaključnem računu proračuna izkazanega poslovanja države. Ugotovilo je tudi, da teh vplivov Ministrstvo za finance ne spremlja in tudi niso prikazani v zaključnem računu.
Računsko sodišče je v delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, odkrilo nepravilnosti na področju proračunske rezerve, pri izplačilih sredstev splošne proračunske rezervacije, na področju plač, tekočih in investicijskih odhodkov ter transferov. V zvezi s proračunsko rezervo je bilo ugotovljeno, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel 2 % razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal državni zbor s posebnim zakonom. Občine so za odpravo posledic naravnih nesreč iz leta 2023 po 5 predhodnih programih prejele 234.171.145 EUR v obliki predplačil na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Za 18.600.614 EUR od teh prejetih sredstev občine niso izkazale upravičenih stroškov, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa jih ni pozvalo k njihovemu vračilu. Iz splošne proračunske rezervacije so bila proračunskim uporabnikom zagotovljena sredstva v skupnem znesku 1.068.230.986 EUR, od tega 84.693.084 EUR za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati. Ključne nepravilnosti na področju plač in z njimi povezanimi odhodki se nanašajo na nespoštovanje določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in drugih predpisov, ki urejajo področje plač, predvsem v zvezi z obračuni in izplačili dodatkov pri plačah. Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med najpogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami Zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve Zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z negospodarno in neučinkovito porabo javnih sredstev in neustreznim prevzemanjem obveznosti. Na Direkciji za infrastrukturo so bile ugotovljene nepravilnosti pri več postopkih oddaje javnih naročil, predvsem v zvezi z nedopustno spremembo zagotovljenih sredstev v povezavi z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila ter s tem izbiro ponudnikov. Nepravilnosti na področju transferov so bile ugotovljene predvsem v zvezi z neizvajanjem nadzora nad posrednimi proračunskimi uporabniki oziroma nad poslovanjem pravnih oseb, ugotovljene pa so bile tudi nepravilnosti v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti (brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodb po začetku opravljanja storitev), nespoštovanjem pogodbenih določil in nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je po večletnem podaljševanju koncesijskih pogodb za opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu v juliju 2024 prvič pričelo z izvajanjem koncesij na podlagi izvedenega in uspešno zaključenega odprtega postopka javnega naročila, pri izvedbi katerega pa je bilo ugotovljenih več nepravilnosti. Ministrstvo za zdravje je v letu 2024 nadaljevalo z aktivnostmi za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a nadzor nad izplačili teh sredstev ter način preveritve upravičenosti obračunanih sredstev na mesečnih zahtevkih pred njihovim izplačilom še vedno nista bila povsem ustrezna. Tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v letu 2024 še ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa tudi v letu 2024 še ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Iz državnega proračuna je bilo RTV Slovenija za namen financiranja narodnostnih programov za leto 2024 izplačanih 12.177.170 EUR sredstev, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti pa pred izplačili ni preverjal upravičenosti zahtevkov. Ministrstvo za finance RTV Slovenija ni obvestilo o izhodiščih za pripravo državnega proračuna. Prav tako niso bile izvedene aktivnosti v zvezi s podajo soglasja k finančnemu načrtu RTV Slovenija in tudi ni bila preverjena pravilnost izračuna dodeljenih sredstev.