Pravilnost dela poslovanja Občine Radlje ob Dravi

Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Radlje ob Dravi v letu 2018 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere (tekoče transfere za prevoze učencev osnovne šole ter tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam), zadolževanje ter druga področja poslovanja, in občini izreklo negativno mnenje.

Na revidiranih področjih so bile med drugim ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale na pomanjkljivo pripravo posameznih proračunskih dokumentov in na pomanjkljivo objavo javnega razpisa oziroma razpisno dokumentacijo na področju dodeljevanja tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam.

Ugotovljeno je bilo tudi, da je župan prepozno poročal občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2018, da je občina izplačala več sredstev, kot jih je imela načrtovanih na proračunskih postavkah, da pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov, da ni vzpostavila sistema spremljanja prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, da v 3 pogodbe ni vključila protikorupcijske klavzule, da v 10 primerih ravnanja s stvarnim premoženjem ni imenovala skrbnika pravnega posla oziroma ga ni določila v pogodbi, da je oddala poslovni prostor v brezplačno uporabo, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji, parkirna mesta pa je oddala v brezplačno uporabo za nedoločen čas, da je obremenjevanje stvarnega premoženja vezala na prodajo istega premoženja isti stranki, za kar ni imela podlage v predpisih, da v 2 primerih ni določila ustrezne višine najemnine, v 1 primeru pa k pogodbi o brezplačni uporabi poslovnega prostora ni sklenila aneksa, s katerim bi določila višino najemnine, da v 2 primerih oddaje premoženja v brezplačno uporabo na svoji spletni strani ni objavila namere o oddaji stvarnega premoženja v brezplačno uporabo, da je sklenila pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, čeprav ustanovitev stavbne pravice ni bila vključena v Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2018, da ni izvajala nadzora nad poslovanjem javnega zavoda glede sklepanja najemnih pogodb z uporabniki prostorov zdravstvenega doma ter ni zagotovila popolnega in pravočasnega pobiranja prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanja teh prejemkov v proračun. Na portalu javnih naročil ni objavila javno dostopnih informacij javnega značaja iz 8 sklenjenih pogodb oziroma aneksov s področja javnega naročanja, prav tako tudi v svetovni splet ni posredovala vseh dokumentov iz javnih razpisov na področju športa, kulture in programov drugih društev in organizacij. Pri dodelitvi sredstev društvu na področju športa ni upoštevala zakonsko predpisanih meril, nekaterim prejemnikom sredstev na področju športa oziroma kulture je dodelila in izplačala sredstva, ne da bi prej izvedla javni razpis, s 3 izvajalci kulturnih programov tudi ni sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev. Z odplačilom dolga in blagovnih kreditov je v letu 2018 presegla zakonsko dovoljeno mejo odplačil, sklenila je pogodbo za obročno plačilo odkupa lastništva telovadnice in se tako dolgoročno zadolžila, ne da bi zadolžitev načrtovala v odloku o proračunu in ne da bi upoštevala predpisane postopke zadolževanja občin, s sklenitvijo dogovorov o poplačilu obveznosti se je dolgoročno zadolžila pri gospodarskih družbah zasebnega prava, zadolžila se je tudi za tekoče odhodke ter prevzela dodatno obveznost za plačilo provizij za opravljene storitve. V odloku o proračunu za leto 2018 ni določila obsega zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, Ministrstvu za finance ni posredovala popolnih podatkov o stanju zadolženosti občine. Občina ni sprejela odloka, s katerim bi določila način izvajanja nalog, ki jih je prenesla na krajevne skupnosti, in ni spremljala poslovanja krajevnih skupnosti oziroma izvrševanja njihovih finančnih načrtov. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je občina s sklenitvijo pogodbe za vodenje proračuna in financ izognila uporabi Zakona o javnem naročanju in je izvajalcu plačala tudi dodatna dela, ki po vsebini sodijo v obseg storitev osnovne pogodbe, v obdobju od sklenitve pogodbe o vodenju računovodstva in financ v letu 2012 do konca leta 2018 tudi ni preverjala razmer na trgu, v letu 2018 ni imela sklenjene veljavne pogodbe za izvajanje finančnega in poslovnega svetovanja, ni zagotovila neodvisnega preverjanja sistemov finančnega poslovodenja, kontrol in svetovanja poslovodstvu za izboljšanje njihove učinkovitosti. Plačala je potne stroške za uporabo zasebnega vozila župana v službene namene, čeprav obračuni potnih stroškov za službene poti župana ne predstavljajo verodostojne knjigovodske listine.

Računsko sodišče je Občini Radlje ob Dravi podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje.