Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Ilirska Bistrica v letu 2013 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa ter izvrševanje proračuna, investicijske odhodke, zadolževanje in druga področja poslovanja, in Občini Ilirska Bistrica izreklo negativno mnenje.
Občina je sprejela proračun občine, ki je neuravnotežen med prejemki in izdatki. Prevzela je več obveznosti, kot je imela načrtovanih sredstev na proračunskih postavkah, pri plačilu obveznosti iz proračuna v letu 2013 pa tudi ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov. Sredstev splošne proračunske rezervacije ob porabi ni razporedila v finančni načrt občine, plačanih obveznosti v obdobju začasnega financiranja in prevzetih v letu 2012 ni vključila v proračun tekočega leta, prevzela pa je tudi novo obveznost v obdobju začasnega financiranja. Ni zagotovila notranje revizije poslovanja. Proračunski akti za leto 2013 so bili pomanjkljivi (npr. obrazložitve proračuna občine, kadrovski načrt za leto 2013, obvezne obrazložitve posebnega dela zaključnega računa proračuna občine, poročilo o realizaciji proračuna v prvem polletju, poročilo o opravljenih prerazporeditvah v polletnem poročilu o izvrševanju proračuna in v predlogu zaključnega računa proračuna).
Občina je 16 prejemnikom dodelila in izplačala sredstva, ne da prej izvedla javni razpis, s 17 prejemniki pa ni sklenila pogodbe.
Pri postopkih oddaje javnih naročil gradbenih del ni oddala skladno s predpisi o javnem naročanju, dela je oddala, ne da bi sklenila pogodbo, z zmanjšanjem obsega naročenih del je spremenila obseg javnega naročila in tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kar po vsebini predstavlja spremembo razpisne dokumentacije; dodatnih in več del ni oddala po enem od predpisanih postopkov javnega naročanja, dela je oddala po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji, z izvedbo več postopkov javnega naročanja za istovrstna dela je vrednost treh javnih naročil razdelila in se izognila postopku javnega naročanja, ni oziroma je prepozno poslala obvestila o oddaji javnega naročila v objavo na portal javnih naročil, v dveh primerih ni sprejela odločitve o oddaji javnega naročila in o odločitvi ni obvestila ponudnikov, v treh primerih ni pripravila končnega poročila o oddaji javnega naročila, v treh primerih ni objavila prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, pred začetkom postopka oddaje javnega naročila ni obvestila ministrstva za finance, ni pripravila izračuna ocenjene vrednosti javnega naročila, v dveh primerih je dopustila izvedbo dodanih in več del, preden je bil sklenjen aneks, anekse za podaljšanje roka izvedbe del pa je sklepala potem, ko bi izvajalec z deli že moral zaključiti, v pogodbo ni vključila protikorupcijske klavzule. Občina v pogodbi ni zahtevala predložitve zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku oziroma je določila drugo vrsto zavarovanja in drugačen rok veljavnosti zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ni pridobila zavarovanj za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ter odpravo napak v garancijskem roku oziroma jih je pridobila prepozno ali pa so bila pridobljena zavarovanja neustrezna (prekratek rok veljavnosti, prenizek znesek), pridobila pa je tudi drugačno vrsto zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku, kot je bila zahtevana v pogodbi.
Pri financiranju političnih strank dvema političnima strankama, ki sta bili upravičeni do financiranja, ni nakazala sredstev, sedmim pa je nakazala več, kot bi jim lahko. Občina je financirala tudi neodvisne liste, za kar ni imela zakonske podlage.
Občina je financirala svetniške skupine in samostojne svetnike, ne da bi imela sprejete kriterije oziroma merila, ki bi opredelili posamezne stroške, do katerih naj bi bile svetniške skupine in samostojni svetniki upravičeni, in ni preverjala namena porabe sredstev.
Izvajalcu je plačala za program, ki ni bil izveden, za sofinanciranje izvajanja požarne straže ni sklenila pogodbe, je pa izvajalcu izplačala sredstva za izvajanje požarne straže, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji, ki jih določajo javnofinančni predpisi, pogodbe z izvajalcem storitve pomoč na domu je sklenila, ko je ta že izvajal storitev.
Občina opravljanja gospodarske javne službe urejanja javnih zelenih površin ni zagotavljala s podelitvijo koncesije, pri koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave pa je v koncesijski pogodbi dogovorila način plačila javne službe, ki ni skladen z določili Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v Občini Ilirska Bistrica, in drugačno višino bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kot je bila določena v razpisni dokumentaciji.
Občina tudi ni izvajala nalog usklajevanja programov dela in finančnih načrtov javnega zavoda Osnovna šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica ter tudi ni izvajala celovitega nadzora nad poslovanjem javnega zavoda.
Računsko sodišče je Občini Ilirska Bistrica podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.
