Računsko sodišče je izvedlo revizijo Ministrstva za kulturo (v nadaljevanju: ministrstvo) pri zagotavljanju doseganja ciljev javnih razpisov za izbor večletnih kulturnih projektov in javnih kulturnih programov na področju umetnosti v obdobju od leta 2021 do leta 2025. Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bilo v obdobju od leta 2021 do leta 2025 poslovanje ministrstva pri zagotavljanju doseganja ciljev javnih razpisov za izbor večletnih kulturnih projektov in javnih kulturnih programov na področju umetnosti neučinkovito. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da je ministrstvo le delno ustrezno določilo cilje obravnavanih javnih razpisov, razpisne pogoje in kriterije za izbor programov in projektov, da ni vzpostavilo primernih mehanizmov za naknadno evalvacijo doseganja ciljev javnih razpisov in da ni spremljalo doseganja ciljev javnih razpisov, spremljanje izvajanja sofinanciranih programov oziroma projektov pa je bilo pomanjkljivo.
Računsko sodišče je ugotovilo, da so bili cilji obravnavanih javnih razpisov povezani s cilji nacionalnega programa za kulturo, vendar pa niso bili določeni preverljivo in zanje ministrstvo ni določilo kazalnikov, ki bi mu omogočili spremljanje doseganja ciljev javnih razpisov. Med pogoji in kriteriji v javnih razpisih so tudi taki, ki so povezani s ciljem javnega razpisa, vendar niso dovolj jasno opredeljeni, kar se pri kriterijih kaže v upoštevanju različnih dejavnikov pri določanju ocene na podlagi istega kriterija. Ministrstvo je prijavitelje zavezalo k poročanju in za poročanje pripravilo obrazce. Pri tem so bile v reviziji ugotovljene pomanjkljivosti obrazcev, na primer, da finančne realizacije ni možno spremljati na ravni pogodbe, da se načrtovana in poročana struktura stroškov razlikujeta in da ministrstvo z obrazci za poročanje ni zagotovilo zadostne preglednosti za ustrezno spremljanje vsebinske realizacije posameznega programa oziroma projekta. Ministrstvo v vseh primerih v reviziji obravnavanih izvajalcev ni preverjalo, ali so pravočasno dostavljali zahtevana letna poročila in ali so bila popolna in vsebinsko ustrezna, prav tako v vseh primerih ni izkazalo izvedenih preveritev ustreznosti zahtevkov za izplačilo, ki so jih predložili izvajalci, in s tem namenske porabe sredstev. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da spremljanje ministrstva ni osredotočeno na izvajanje posameznega javnega razpisa, ampak na izvajanje posamezne pogodbe o sofinanciranju. Ministrstvo povečuje obseg sredstev za programske in večletne projektne javne razpise na področju umetnosti. V obdobju 2018–2021 je bilo v okviru obeh javnih razpisov na voljo 14,7 milijona EUR, v obdobju 2022–2025 je bilo na voljo 20,8 milijona EUR in 29,4 milijona EUR v obdobju 2026–2029. Pri tem je bil cilj javnih razpisov, tako programskih kot tudi projektnih, vseskozi enak, in sicer povečanje dostopnosti do kakovostnih javnih kulturnih dobrin. Spremljanje doseganja cilja javnega razpisa in ugotavljanje, ali se je z izvedbo javnega razpisa in dodeljenimi sredstvi dostopnost do kakovostnih javnih kulturnih dobrin dejansko povečala in v kolikšni meri, je potrebno, da lahko ministrstvo zadostno utemelji upravičenost sofinanciranja tovrstnih programov in projektov, načrtuje primeren obseg sredstev, ki jih nameni za posamezen javni razpis, in upraviči povečanje sredstev, ki jih v posameznem obdobju namenja javnim razpisom za podporo javnim kulturnim programom in večletnim kulturnim projektom na področju umetnosti.
Računsko sodišče je od Ministrstva za kulturo zahtevalo predložitev odzivnega poročila ter mu podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
