Računsko sodišče je izvedlo revizijo smotrnosti poslovanja Ministrstva za zdravje (v nadaljevanju: MZ), Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) pri obvladovanju debelosti otrok v obdobju od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2016 (v nadaljevanju: obdobje, na katero se nanaša revizija).
Pred 30 leti je bilo preddebelih 12,5 odstotka osnovnošolskih otrok, debelih pa 2,35 odstotka otrok. Od leta 1989 do leta 2010 je število preddebelih in debelih otrok naraščalo, vendar se je naraščajoči trend po letu 2010 obrnil in se delež prehranjenih in debelih otrok od tedaj vseskozi zmanjšuje. Ne glede na to pa je bil v letu 2016 še vedno za 43,2 odstotka večji delež preddebelih osnovnošolcev ter kar za 193,6 odstotka večji delež debelih osnovnošolcev kot v letu 1989.
Računsko sodišče je ugotavljalo, ali Republika Slovenija ustrezno obvladuje debelost otrok. Ugotovilo je, da je država v določeni meri sistemsko uredila možnosti za zdrav življenjski slog otrok v času, ko so otroci v šoli, MZ, MIZŠ in NIJZ pa za obvladovanje debelosti otrok izvajajo številne ukrepe.
S predpisi je ustrezno vzpostavljen sistem za organiziranje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih, saj NIJZ preverja, ali zavodi pri pripravi prehrane upoštevajo smernice za prehranjevanje. Poleg tega je na območju zavodov prepovedana distribucija nezdrave hrane in pijače. Zakonska ureditev omogoča nabavo živil po načelu kratkih verig, kar pomeni, da je šolam omogočeno, da nabavljajo sveža in s tem bolj kakovostna živila. Pravna ureditev organiziranja in subvencioniranja prehrane v
vzgojno-izobraževalnih zavodih zagotavlja pogoje za enako obravnavo otrok glede dostopnosti in dosegljivosti prehrane v času, ki ga otroci preživijo v zavodih.
Zakonska ureditev zavode obvezuje, da vzgojno-izobraževalne vsebine spodbujanja zdravega prehranjevanja vključijo v letni delovni načrt. Vendar skoraj polovica zavodov te obveznosti ne izpolnjuje. Po drugi strani pa zavodi z istimi vsebinami sodelujejo v raznih projektih (Mreža slovenskih zdravih šol, Shema šolskega sadja in zelenjave, Tradicionalni slovenski zajtrk), ki od njih zahtevajo dodatne administrativne naloge. Vključevanje zavodov v projekte, k čemer jih MZ, MIZŠ in NIJZ spodbujajo, lahko zavode vsaj v določeni meri odvrača od njihovega osnovnega poslanstva, to je od vzgoje in izobraževanja. Zato je po mnenju računskega sodišča izvajanje projektov v primerjavi s sistemskim pristopom manj učinkovito. Projekti so namreč časovno omejeni, ne zajamejo celotne populacije in zato ne zagotavljajo enake obravnave otrok, zahtevajo pa dodatno administracijo in s tem dodatne stroške.
Po mnenju računskega sodišča so bile nekatere aktivnosti informiranja, ozaveščanja in promoviranja zdravega življenjskega sloga otrok zaradi zapletenosti, nepreglednosti, velikega števila deležnikov, neenake obravnave otrok ter opustitve spremljanja učinkov posameznih projektov le delno učinkovite.
Predpisani obseg telesne vzgoje osnovnošolcev ne dosega obsega najmanj 180 minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko, kot ga na primer priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Vendar pa se šole lahko vključujejo v dodatne projekte in programe, ki pa več telesne dejavnosti omogočajo le določenemu številu otrok. MIZŠ ne pozna odgovorov, koliko javnega denarja se letno nameni za vse posamezne aktivnosti v zvezi z dodatno telesno dejavnostjo (izven kurikula) ter koliko javnega denarja bi bilo potrebno za sistemsko zagotovitev priporočljivega obsega telesne dejavnosti za vse otroke v okviru rednega vzgojno-izobraževalnega programa.
Načrtovanje ciljev in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok ni bilo v celoti ustrezno, vendar pa sta MZ in NIJZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, izvedla vse načrtovane ukrepe. MIZŠ nekaterih načrtovanih ukrepov ni izvedlo.
Računsko sodišče je izreklo mnenje, da so bili MZ, MIZŠ in NIJZ v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno učinkoviti pri izvajanju aktivnosti in ukrepov za obvladovanje debelosti otrok, njihove uspešnosti pri uresničevanju ciljev, povezanih z obvladovanjem debelosti otrok, pa še ni bilo mogoče oceniti. Pri tem je poudarilo, da je učinek posameznega in vseh ukrepov za obvladovanje debelosti otrok težko izmerljiv in se kaže z zamikom, zato se bo vpliv ukrepanja v obdobju, na katero se nanaša revizija, odrazil v kasnejšem, daljšem časovnem obdobju.
Po mnenju računskega sodišča so MZ, MIZŠ in NIJZ vsak v okviru svoje pristojnosti spodbujali zdrav življenjski slog otrok in s tem v določeni meri prispevali k bolj zdravemu prehranjevanju otrok in k zagotavljanju povečanega obsega telesne dejavnosti otrok. Ne glede na to pa bi lahko država obvladovanje debelosti otrok še izboljšala, če bi ukrepi in aktivnosti dosegli vse otroke in bi bilo zato njihovo izvajanje učinkovitejše.
Računsko sodišče je od MIZŠ zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe. Poleg tega je MZ in MIZŠ podalo tudi več priporočil za izboljšanje učinkovitosti poslovanja pri obvladovanju debelosti otrok.
