Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Nadzor nad varnostjo živil

Zadnja sprememba:
26. 11. 2013

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil.

Revidirano obdobje:
od začetka leta 2010 do 31. 12. 2012

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-11/2011/2 in 320-11/2011/110 z dne 13. 12. 2012
Datum: 18. 5. 2011

Opombe:

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: ministrstvo) pri izvajanju nalog na področju varnosti živil. Poudarek revizije je bil na proučevanju, kako so ministrstvo in pristojni organi znotraj ministrstva v okviru pristojnosti izvajali svoje odgovornosti za nadzorni sistem na področju varnosti živil v obdobju od leta 2010 do konca leta 2012. Omejitev v reviziji pa je bila, da računsko sodišče v revizijo ni vključilo reorganizacije, ki je bila izvedena na ministrstvu v začetku leta 2013 z ustanovitvijo Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Računsko sodišče te reorganizacije ni vključilo, ker je ocenilo, da bi bilo zgolj na podlagi nekaj mesečnega delovanja Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še prezgodaj izrekati mnenje o učinkovitosti njenega poslovanja.

Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti ministrstva pri izvajanju nadzora nad varnostjo živil. Računsko sodišče je učinkovitost ministrstva ocenjevalo tako, da je iskalo odgovore na vprašanji, ali je ministrstvo vzpostavilo pogoje za učinkovito izvajanje nalog na področju neodvisnih in znanstvenih ocen tveganja in ali je zagotavljalo učinkovito izvajanje nalog na področju uradnega nadzora.

Po mnenju računskega sodišča ministrstvo še ni vzpostavilo vseh pogojev, ki so potrebni za učinkovito izvajanje nalog in sodelovanje na področju neodvisnih in znanstvenih ocen tveganja. Ministrstvo je po prevzemu pristojnosti od Ministrstva za zdravje predlagalo Vladi Republike Slovenije, da razveljavi uredbo, ki je pravno urejala področje neodvisnih znanstvenih ocen tveganja, hkrati pa z novo uredbo, ki jo je predlagalo Vladi Republike Slovenije, ni sistemsko uredilo delovanja interdisciplinarnih skupin, vzpostavilo mreže strokovnjakov iz znanstvenih in strokovnih institucij, ki se lahko vključujejo v izdelavo ocen tveganja, in opredelilo meril kakovosti, ki bi jih morali izpolnjevati izdelovalci ocen tveganja, za zagotavljanje pravočasnih, kakovostnih in neodvisnih ocen tveganja.

Poleg tega ni vzpostavilo celovitega, poglobljenega in strukturiranega pristopa za spremljanje, ocenjevanje in obvladovanje morebitnih dolgoročnih tveganj za zdravje prebivalcev na nacionalni ravni, prav tako pa tudi ni vzpostavilo postopkov za prepoznavanje nepričakovanih tveganj.

Po mnenju računskega sodišča je bil sistem nadzora nad varnostjo živil, ki je bil vzpostavljen na ministrstvu v obdobju, na katero se nanaša revizija, na splošno skladen z zahtevami in z operativnimi merili, ki jih predpisuje evropska uredba, vendar pa nekatere pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene z revizijo, po oceni računskega sodišča, zmanjšujejo učinkovitost uradnega nadzora in bi jih bilo treba odpraviti, saj bi s tem dobili zanesljivejša zagotovila, da nosilci živilske dejavnosti učinkovito izpolnjujejo živilsko zakonodajo in da je varnost živil zagotovljena.

Ministrstvo ni izdelalo večletnega nacionalnega načrta uradnega nadzora za tekoče in prihodnje obdobje, čeprav so se v ministrstvu aktivnosti za njegovo pripravo začele izvajati že v letu 2011. Ministrstvo tudi ni opredelilo jasnih in merljivih strateških ciljev uradnega nadzora, da bi bilo mogoče spremljati napredek pri doseganju ciljev v določenem časovnem obdobju in oceniti uspešnost in primernost obstoječih strategij uradnega nadzora.

Uradni nadzor ni temeljil v celoti na tveganjih. Pristojni organi so razvili različne sisteme za kategorizacijo tveganj, vendar pa so obstajala tudi področja uradnega nadzora, za katera sistemi še niso bili v celoti razviti. Tudi strategije vzorčenja niso bile v vseh primerih in na vseh področjih jasno in pregledno opredeljene. 

Ministrstvo po prevzemu pristojnosti ni vzpostavilo ustreznega in zadostnega sodelovanja med pristojnimi organi znotraj ministrstva, zato niso bile izkoriščene priložnosti za učinkovitejše načrtovanje in izvajanje uradnega nadzora. 

Uradni nadzor se na nekaterih področjih ni izvajal v načrtovanem obsegu in pogostosti, kar pomeni, da skladnosti z živilsko zakonodajo in varnosti živil ni bilo mogoče potrditi s tako zanesljivostjo, kot je bila predvidena v programih dela, ki so jih pripravili pristojni organi in ki jih je odobrilo ministrstvo. 

Za nekatera področja uradnega nadzora niso bili vzpostavljeni ustrezni informacijski sistemi, ki bi zagotavljali natančne in ustrezne podatke o opravljenem nadzoru in njegovih rezultatih, tako da bi bilo mogoče skozi obdobje ocenjevati uspešnost uradnega nadzora na vseh področjih, namene in cilje nadzora pa prilagoditi v skladu s prednostnimi nalogami na podlagi tveganja.

Primernosti uradnega nadzora notranji presojevalci še niso ustrezno ocenili, zato na podlagi izvedenih notranjih presoj ni bilo možno pridobiti ocene, ali je bila načrtovana ureditev primerna in zmožna zagotoviti ustrezna jamstva: za varnost končnih proizvodov in za skladnost z drugimi zahtevami relevantne zakonodaje. Poleg tega sistema notranje presoje tudi še niso pregledali neodvisni presojevalci.

Ministrstvo po prevzemu pristojnosti na področju živil ni celovito pravno uredilo postopkov za registracijo novih obratov, zato Veterinarska uprava Republike Slovenije ni imela pravne podlage, da kaznuje nosilce živilske dejavnosti, če ti svojih obratov ne bi registrirali. S prenosom pristojnosti je nastala tudi dodatna administrativna ovira, saj so se morali obrati prodaje na drobno, če so prodajali živila rastlinskega in živalskega izvora, registrirati v dveh različnih registrih istega ministrstva, poleg tega pa ministrstvo tudi ni vzpostavilo enotne vstopne točke za vse prejete vloge.

Ministrstvo po prevzemu pristojnosti na področju varnosti živil ni jasno in pregledno določilo pristojnih organov in njihovih pristojnosti na področju uradnega nadzora nad varnostjo živil, zato se je za nosilce živilske dejavnosti in za potrošnike zmanjšala preglednost nad delovanjem pristojnih organov.

Računsko sodišče je ministrstvu naložilo, da predloži odzivno poročilo. V njem mora izkazati načrte aktivnosti za izvedbo popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na pripravo novega ali dopolnitev obstoječega predpisa o celoviti ureditvi področja ocen tveganja, na dopolnitev predpisov, ki urejajo registracijo živilskih obratov, na odpravo administrativnih ovir, povezanih z registracijo, na vzpostavitev spremljanja doseganja letnih ciljev uradnega nadzora, na pripravo strategije za izvajanje uradnega nadzora nad obrati prodaje na drobno, na presojo uspešnosti in primernosti uradnega nadzora in na izdelavo celovite strategije komuniciranja o tveganjih.

Računsko sodišče je ministrstvu podalo tudi več priporočil za učinkovitejše sodelovanje in izvajanje nalog na področju neodvisnih, znanstvenih ocen tveganja in za učinkovitejše izvajanje uradnega nadzora.

Predstavitev

Deli vsebino