Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja družbe Dermatologija Bartenjev – Rogl, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: izvajalec) ugotovilo, da izvajalec na področju čakalnih dob v obdobju od 1. 8. 2013 do 31. 1. 2014 ni bil uspešen pri zagotavljanju enakopravne dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev.

Ob pregledu načina vodenja čakalnega seznama je računsko sodišče ugotovilo pomembnejša odstopanja od pravnih podlag in pogodbenih določil o izvajanju programa zdravstvenih storitev ter ocenilo, da v poslovanju izvajalca obstajajo neustrezno obvladovana tveganja za neenakopravno obravnavo pacientov pri dostopu do zdravstvenih storitev. Med glavnimi ugotovitvami je, da izvajalec na čakalni seznam za prvi pregled v okviru javnega zdravstva ni vpisal vseh pacientov, ki bi jih moral, poleg tega pa vsi pacienti, ki so bili vpisani na čakalni seznam, niso bili obravnavani po vrsti glede na datum vpisa na čakalni seznam. Pacienti, ki so pred prvo obravnavo v okviru javnega zdravstva opravili pregled pri izvajalcu kot samoplačniki, razen izjemoma, niso bili vpisani na čakalni seznam. Pri teh pacientih je bilo obdobje od izdaje napotnice do obravnave praviloma znatno krajše kot čakalna doba pacientov, ki so bili z enako stopnjo nujnosti vpisani na čakalni seznam. Na eni strani so pacienti s stopnjo nujnosti redno od vpisa na čakalni seznam do obravnave čakali povprečno 517 dni, na drugi strani pa so pacienti, ki so prišli na prvi pregled v okviru javnega zdravstva brez predhodnega vpisa na čakalni seznam, od izdaje napotnice do obravnave čakali v povprečju zgolj 40 dni.

Ob proučitvi dokumentacije o obravnavah pacientov je računsko sodišče ugotovilo pomembne kršitve enakopravne obravnave pacientov, saj je k izvajalcu na prvi pregled k specialistu v okviru javnega zdravstva prišlo kar 67,4 odstotka pacientov, ki pred tem niso bili vpisani na čakalni seznam, čeprav bi, po oceni računskega sodišča, morali biti. Računsko sodišče je še ocenilo, da je izvajalec še dodatne 4 odstotke pacientov evidentiral, kot da so prišli na kontrolni pregled, čeprav bi jih morali obravnavati kot paciente, ki čakajo na prvi specialistični pregled v okviru javnega zdravstva in jih kot take vpisati na čakalni seznam. 

Po oceni računskega sodišča bi izvajalec z doslednim enakopravnim obravnavanjem pacientov v obdobju, na katero se nanaša revizija, lahko bistveno skrajšal čakalno dobo za prvi pregled v okviru javnega zdravstva. Na dan 1. 8. 2013 naj bi na prvi pregled pri izvajalcu čakalo 78 pacientov s stopnjo nujnosti redno, njihova pričakovana čakalna doba pa je na ta dan znašala 730 dni. Izvajalec pa je v šestmesečnem obdobju bistveno hitreje kot ostale paciente obravnaval kar 225 pacientov, ki so prišli na prvi pregled v okviru javnega zdravstva, a brez vpisa na čakalni seznam. Računsko sodišče je zato ocenilo, da bi izvajalec paciente, ki so bili 1. 8. 2013 vpisani na čakalni seznam, lahko obravnaval v roku šestih mesecev, kolikor znaša najdaljša dopustna čakalna doba za stopnjo nujnosti redno.

Ker izvajalec ni ustrezno vodil čakalnega seznama in ni spoštoval vrstnega reda pacientov, je računsko sodišče izvajalcu podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja in zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nepravilnosti oziroma nesmotrnosti.