Organizacija in sestava
Člani računskega sodišča
Računsko sodišče ima tri člane: predsednika in dva namestnika, ki jih na predlog predsednika države imenuje državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev za dobo devetih let. Predsednik in oba namestnika predsednika tvorijo senat računskega sodišča. Član je lahko predčasno razrešen le v primerih, določenih v Zakonu o računskem sodišču. S tem zakonom je predpisan tudi postopek njihovega imenovanja in razrešitve, pa tudi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zaradi strokovnega in nepristranskega izvajanja nalog. Funkcija člana računskega sodišča je nezdružljiva s funkcijami ali kakršno koli drugačno vključenostjo v delo drugih državnih organov in organov lokalnih skupnosti, s funkcijami v organih političnih strank in sindikatov, z izvajanjem kakršnih koli javnih pooblastil, s članstvom v organih upravljanja in nadzora gospodarskih služb, gospodarskih javnih služb, skladov, zavodov in zadrug in z opravljanjem katerega koli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu nista združljiva z opravljanjem javne funkcije.
Vrhovni državni revizorji
Računsko sodišče ima poleg članov še največ šest vrhovnih državnih revizorjev, ki vodijo revizijske oddelke, in sekretarja računskega sodišča, ki vodi podporni oddelek. Vsi imajo status funkcionarja, imenuje pa jih predsednik računskega sodišča za dobo devetih let. Člani, vrhovni državni revizorji in sekretar računskega sodišča lahko za iste funkcije kandidirajo večkrat brez omejitve. Računsko sodišče zastopa, predstavlja in vodi predsednik računskega sodišča, ki ima hkrati tudi funkcijo generalnega državnega revizorja.
Sekretarka računskega sodišča
Sekretarka računskega sodišča usklajuje delo podpornih služb računskega sodišča, vodi poslovanje računskega sodišča, je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta računskega sodišča, opravlja druge naloge po odredbah in v skladu s pooblastili predsednika računskega sodišča.
Revizorke in revizorji
Revizorji računskega sodišča so predvsem ekonomisti ali pravniki. Revizije porabe javnih sredstev pa opravljajo tudi zaposleni z drugimi poklici, ki temeljito poznajo javno upravo in so osvojili znanja in veščine revizijske stroke. Pri izvajanju revizij porabe javnih sredstev je mogoče povabiti k sodelovanju tudi zunanje izvedence – specialiste za neko področje, ki so lahko tudi tuji državljani.
Računsko sodišče skrbi za razvoj stroke revidiranja javnih sredstev tako, da organizira izobraževanje in izdaja potrdila za naziva državni revizor in preizkušeni državni revizor.