Sporočilo za javnost o ukrepih zoper Center Vlade za informatiko zaradi nepravilnega poslovanja

Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi zakona o računskem sodišču

SPOROČILO ZA JAVNOST
o ukrepih zoper Center Vlade za informatiko zaradi nepravilnega poslovanja

I.

Računsko sodišče je v revizijskem postopku (1201-1/2002) ugotovilo, da Center Vlade za informatiko (skrajšano CVI) v letu 2001 ni posloval pravilno: poslovanje CVI je bilo v pomembnem neskladju s predpisi. Šlo je za nepravilnosti pri izdatkih za zaposlene in pri drugih tekočih odhodkih, predvsem pri odhodkih, ki so povezani z oddajanjem javnih naročil.

V porevizijskem postopku po 29. členu zakona o računskem sodišču je bilo ugotovljeno, da CVI ne odpravlja zadovoljivo pomembnih nepravilnosti v svojem poslovanju, kar pomeni, da hudo krši obveznost dobrega poslovanja. Vlada je bila zato pozvana, naj razreši odgovorno osebo CVI, mag. Marina Siliča, vršilca dolžnosti direktorja. Poziv za razrešitev odgovorne osebe CVI je bil izdan na podlagi 29. člena zakona o računskem sodišču. O vsem tem je bil obveščen Državni zbor.

Poleg tega izkaz popravljalnih ukrepov, tako imenovano odzivno poročilo, ki ga je CVI predložil računskemu sodišču, ni bilo v celoti verodostojno. Zato je bila vložena kazenska ovadba, saj je po zakonu o računskem sodišču odzivno poročilo uradna listina, potrditev uradne listine z lažno vsebino pa ima znake kaznivega dejanja.

II.

Vlada Republike Slovenije je v predpisanem roku pisno sporočila računskemu sodišču svojo odločitev o pozivu za razrešitev odgovorne osebe CVI. V svojem sporočilu med drugim navaja:

1. Računsko sodišče ni ugotavljalo zadovoljivosti izkazanih popravljalnih ukrepov, marveč samo pavšalno označilo navedbe v odzivnem poročilu CVI za neverodostojne.
2. Na podlagi 191. člena Zakona o javnih uslužbencih je vlada 28. 6. 2003 mag. Marina Siliča razrešila s funkcionarskega mesta predstojnika CVI. S sklepom z dne 3. 7. 2003 je določila, da mag. Marin Silič nadaljuje delo kot vršilec dolžnosti direktorja CVI s statusom uradnika, dokler ne bo na položaj direktorja CVI imenovan uradnik po opravljenem natečajnem postopku. Razrešitev z uradniškega položaja je mogoča na podlagi ugotovljene disciplinske odgovornosti. Generalni sekretar vlade je kljub mnenju, da ne obstajajo dokazi za ugotovitev disciplinske odgovornosti, uvedel disciplinski postopek zoper v. d. direktorja CVI zaradi navedb v revizijskem in porevizijskem poročilu računskega sodišča.
3. Vlada meni, da v tem trenutku niso podani utemeljeni razlogi za razrešitev odgovorne osebe CVI. Po pregledu poslovanja CVI vlada ugotavlja, da CVI opravlja svoje poslanstvo uspešno in povsem primerljivo oziroma v veliko primerih celo boljše od povprečja držav članic Evropske unije in to navkljub dejstvu, da slovenski državni proračun za informatizacijo namenja znatno manj sredstev od proračunov držav članic Evropske unije.
4. Glede na navedeno bo vlada z odločitvijo o nadaljnjem postopku zoper odgovorno osebo CVI, mag. Marina Siliča, počakala na pravno kvalifikacijo kazenske ovadbe državnega tožilstva in dokončan disciplinski postopek.

III.

Računsko sodišče opozarja vlado, da je spregledala naslednje vidike obravnavanega primera:

1. CVI sploh ni izkazal popravljalnih ukrepov zoper nekatere nepravilnosti. Namesto da bi navedel kakšen popravljalni ukrep za odpravo nepravilnosti pri oddajanju javnih naročil male vrednosti, je enostavno zatrdil, da so bila v letu 2002 vsa javna naročila male vrednosti oddana v skladu z internim Poslovnikom o oddaji naročil male vrednosti. Računsko sodišče je zato z revizijo preverilo, ali je res, kar je zatrdil CVI, in ugotovilo: od dveh naročil, ki jih je izbralo za pregled, sta bili obe oddani na način, ki ni bil v skladu s Poslovnikom o oddaji naročil male vrednosti. To je bilo za računsko sodišče zadosten dokaz, da CVI ni odpravil nepravilnosti pri oddajanju naročil male vrednosti, in hkrati zadosten dokaz, da ni res, kar je zatrdil v odzivnem poročilu. Ker CVI ni odpravil nepravilnosti, je bil izdan poziv za razrešitev odgovorne osebe, in ker ni res, kar je zatrdil v odzivnem poročilu, je bila vložena kazenska ovadba.
2. Pravna kvalifikacija kazenske ovadbe bo potrdila ali ovrgla sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ker je v odzivnem poročilu CVI neresnična navedba. Toda tudi če bo ovržen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s tem ne bo ovržena veljavnost revizijske ugotovite računskega sodišča, da CVI ni odpravil nepravilnosti pri oddajanju javnih naročil.

Opravičevanje nepravilnosti z uspešnostjo pa je po mnenju računskega sodišča popolnoma nesprejemljivo.

Številka: 1201-1/2002-106
Datum: 15. 10. 2003

dr. Vojko A. Antončič
generalni državni revizor