V okviru Mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah 2021 je v organizaciji partnerjev projekta Ministrstva za javno upravo, Komisije za preprečevanje korupcije in računskega sodišča potekal spletni dogodek z naslovom Nad morebitne prevare z nadzorom stroke in javnosti, na katerem so spregovorili o pomenu transparentnosti in nadzora pri preprečevanju prevar.
Na dogodku so udeležence nagovorili predstojniki vseh treh organov, ki v okviru svojih pristojnosti izvajajo različne preventivne in tudi nadzorne aktivnosti: minister za javno upravo Boštjan Koritnik, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije dr. Robert Šumi in predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Predstavniki sodelujočih institucij so predstavili različna orodja za zagotavljanje transparentnosti delovanja javnega sektorja ter nadzor nad javnimi zavodi in podjetji. Odprto in pregledno delovanje zagotavlja, da javnost lahko spremlja delo javnih organov, vpliva na delo organov s sodelovanjem v postopkih odločanja in nosilce odločitev lahko pozove k sprejemanju odgovornosti.
Računsko sodišče si kot neodvisen državni organ, ki nadzira porabo javnega denarja, prizadeva za večjo učinkovitost delovanja nadzornih institucij pri boju s prevarami, kar ima tudi preventiven učinek. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je izrazil zadovoljstvo, da že več let sodelujejo kot partner projekta Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah. Tudi na ta način krepijo sodelovanje z organi, ki so pristojni ali pa lahko vplivajo na pregon kaznivih dejanj, analizirajo tveganja in se nanje tudi ustrezno odzivajo. Računsko sodišče se je letos v predstavitvi osredotočilo na dve področji poslovanja javnega sektorja, in sicer na področji upravljanja javnih zavodov in gospodarskih družb v večinski lasti države in lokalne skupnosti, ki sta jih predstavili vrhovni državni revizorki Nataša Musar Mišeljić in mag. Maja Bilbija.
 |  |
Predstavitvi računskega sodišča
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je poudaril, da zaznavajo, kako se vpliv in posledično tveganja za prevare in korupcijo, iz ožje državne uprave seli zlasti na ti področji, ki sta nekoliko manj natančno regulirani kot je ožja državna uprava. Pri nekaterih primerih opažajo tudi, da je tendenca njihovega ustanavljanja deloma povezana z ambicijo obvodov in tudi z državno politiko plačnega sistema v javnem sektorju. Računsko sodišče ugotavlja, da je zlasti sproten nadzor nad njimi izjemno težaven, zato bo potrebno oblikovati še nekaj dodatnih orodij, ki bodo imela dodatno nadzorstveno vlogo države in ustanoviteljev.