Spodaj podpisani predstojniki neodvisnih institucij opozarjamo na neustreznost vodenja zakonodajnega postopka v primeru Predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala.
Zadostna in pravočasna strokovna ter javna razprava je nujna pred vsemi zakonodajnimi spremembami, še posebej pa tako korenitimi, kot jih predvideva omenjeni predlog zakona. A to se v tem primeru ni zgodilo. Pristojne institucije in zainteresirana javnost v proces sprememb niso bile vključene in niti z njim seznanjene, niti ni znano, kateri strokovnjaki so pri njegovi pripravi dejansko sodelovali. S tem so bila kršena tako pravila Poslovnika vlade, ki določajo sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov, kot tudi Resolucija o normativni dejavnosti.
Še pred začetkom obravnave predloga v Državnem zboru pričakujemo, da bo omogočen ustrezen čas za strokovno in javno razpravo o predlaganih sistemskih spremembah ter nato ustrezne popravke predloga zakona, da bodo spremembe lahko dejansko prinesle pozitivne spremembe. V prihodnje pa pričakujemo, da se takšna razprava odpre že ob samem načrtovanju sprememb.
Da hitro spreminjanje kompleksnih materij praviloma ne prinaša ustreznih in ustavno skladnih rešitev, so v preteklosti že pokazali podobni primeri, na primer Šutarjev zakon in drugi omnibus zakoni. Zato je nujno, da se tovrstni zakoni sprejemajo v rednem zakonodajnem postopku, ki omogoča javno razpravo, nujni in skrajšani postopek pa se uporabljata le izjemoma, z jasno navedenimi argumenti, zakaj se zakon sprejema po nerednem postopku.
To izrecno poudarja tudi Posodobljeni seznam meril vladavine prava, ki ga je decembra 2025 sprejela Beneška komisija za demokracijo skozi pravo. V njem je zapisano, da je kakovost zakonodaje neposredno odvisna od kakovosti zakonodajnega postopka, ki mora biti pregleden, vključujoč in demokratičen. Smiselna in pravočasna javna razprava ni zgolj formalnost, temveč bistven element demokratične družbe, saj javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju javnih politik in vplivanje na njihovo končno vsebino.
Predstojniki:
Dr. Simona Drenik Bavdek, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Jana Ahčin, Računsko sodišče Republike Slovenije
Katarina Bervar Sternad, Komisija za preprečevanje korupcije
Dr. Jelena Virant Burnik, Informacijski pooblaščenec
Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti