Računsko sodišče je revizijo o zaposlovanju invalidov v Republiki Sloveniji v letih od 2006 do 2009 izvedlo, da bi ocenilo, ali so bili Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Sklad Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje uspešni pri uresničevanju zastavljenih ciljev ter ali so prispevali k ohranjanju oziroma povečanju zaposlenosti invalidov. Revizijo na temo zaposlovanja invalidov smo izvedli skupaj s trinajstimi drugimi vrhovnimi revizijskimi institucijami v okviru organizacije EUROSAI.
Računsko sodišče je ugotovilo, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju: ministrstvo) pri pripravi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI) in v Akcijskem programu za invalide 2007−2013 ni opredelilo merljivih in zavezujočih ciljev ter ukrepov za dosego ciljev. Zagotovilo tudi ni zadostnega in ustreznega sodelovanja in koordinacije vseh državnih institucij, ki sodelujejo pri zaposlovanju invalidov. Ministrstvo ni podalo pobud za izmenjavo in primerjavo podatkov v elektronskem okolju med pristojnimi institucijami.
Ministrstvo je uspelo na podlagi kvotnega sistema, zaposlitvene rehabilitacije in aktivne politike zaposlovanja ohraniti približno 33.000 delovnih mest za invalide, kar je v obdobju od leta 2006 do leta 2009 predstavljalo 4 odstotke vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Število novo zaposlenih invalidov v državi se je po uveljavitvi ZZRZI povečalo za 36 odstotkov, in sicer s 1.298 v letu 2005 na povprečno 1.770 letno.
Ministrstvo je v obdobju, na katero se nanaša revizija, pridobilo 23 enoletnih analiz oziroma evalvacij glede zaposlovanja invalidov in nekatere zaključke uporabilo pri spremljanju podatkov in kazalnikov, ki se nanašajo na vključevanje invalidov v programe aktivne politike zaposlovanja ter pri snovanju sprememb in dopolnitev ZZRZI. Ministrstvo pa ni zagotovilo večletnih evalvacij oziroma študij stroškov in koristi in ni izdelalo oziroma pridobilo večletnih evalvacij uspešnosti zaposlovanja ter analiz stroškov in koristi na podlagi uvedenega kvotnega sistema zaposlovanja v Republiki Sloveniji in aktivne politike zaposlovanja. Izdelalo tudi ni neodvisne primerjalne strokovne analize, ki bi v primerjavi z drugimi državami pokazala učinkovitost in uspešnost zavoda za zaposlovanje pri vključevanju invalidov v programe aktivne politike zaposlovanja, z upoštevanjem učinkov na podlagi vloženih finančnih sredstev in zadanih ciljev.
Računsko sodišče meni, da bi ministrstvo kot predlagatelj predpisov, nosilec politik, pobudnik in koordinator uvedbe različnih sprememb ter izboljšav moralo spodbujati in koordinirati uvedbo, razvoj ter implementacijo novih politik, programov ter ukrepov za zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. Na podlagi večletne analize stroškov in koristi bi moralo ponovno pretehtati učinke izdatkov za različne programe za zaposlovanje invalidov glede na ukrepe in programe po ZZRZI in predlagati spremembe zakonskih določil glede oprostitve prispevkov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih ter določil glede nadomestne izpolnitve kvote, saj navedeni instrumenti niso bistveno prispevali k povečanju števila zaposlitev invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Ministrstvo bi z novo predlagano politiko zaposlovanja invalidov, ki bi bolj stimulirala za delo zmožne invalide, lahko pomembno poseglo na trg dela.
Ministrstvo ni dovolj pretehtalo ekonomske učinkovitosti in uspešnosti instrumenta nadomestne izpolnitve kvote in ni predvidelo bolj restriktivne ureditve in učinkovitejšega nadzora pri delodajalcih oziroma v invalidskih podjetjih, saj se kljub večjim izdatkom ni povečalo število zaposlenih invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Ocenjeni izdatki na zaposlenega invalida v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih so vsaj trikrat večji kot v običajnih delovnih okoljih v kvotnem sistemu. Višina oprostitev in olajšav za invalidska podjetja in zaščitne centre po drugih zakonih in namenih porabe teh sredstev po ZZRZI, ki jih je Republika Slovenija predvidela za ohranjanje konkurenčne sposobnosti teh podjetij, bi morala biti na novo določena, da bi invalidska podjetja lahko nemoteno poslovala in obenem zaposlovala nove invalide.
Sklad Republike Slovenije za spodbujanje zaposlovanja invalidov je izvajal svoje operativne naloge v skladu z usmeritvami in izhodišči, opredeljenimi v vladnih ciljih Akcijskega programa za invalide 2007−2013, ki so bili določeni splošno, ne da bi bilo opredeljeno, kakšni merljivi učinki se glede uspešnosti vzpodbujanja zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji od sklada pričakujejo. Sklad je v okviru svojih nalog in pristojnosti po ZZRZI ter v skladu s sprejetimi letnimi načrti v obdobju od leta 2006 do leta 2009 izplačeval nagrade delodajalcem za preseganje kvotnega sistema in subvencije plač za zaposlene invalide v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih. Glede na finančne možnosti in na podlagi javnih razpisov je sofinanciral delodajalce tudi za druge namene, ki se nanašajo na zaposlovanje invalidov.
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je v obdobju od leta 2006 do leta 2009 zaposloval invalide, kot neposredno zaposljive na trgu dela brez ovir in usposabljanj, s pomočjo programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter z ukrepi zaposlitvene rehabilitacije. Programi aktivne politike zaposlovanja, ki jih je izvajal zavod za zaposlovanje, in storitve zaposlitvene rehabilitacije invalidov, so se glede na ugotovljene potrebe invalidov in sprejeti načrt med seboj dopolnjevali v korist invalidov.
Zavod je v obdobju, na katero se nanaša revizija, v povprečju na novo zaposlil letno okoli 1.770 invalidov, pri čemer so tri oblike zaposlovanja, in sicer zaposlovanje neposredno zaposljivih invalidov, zaposlovanje invalidov na podlagi programov aktivne politike zaposlovanja in zaposlovanje invalidov na podlagi programov zaposlitvene rehabilitacije, prispevale v povprečju vsaka po eno tretjino. Zavod za zaposlovanje ni vodil ločenih evidenc o vključitvah invalidov v zaposlitev in nastalih stroških, zato je imel o tem le ocene.
Podatki in analize zavoda za zaposlovanje kažejo, da je neposredno zaposljivih le še 15,9 odstotka dolgotrajno brezposelnih oseb v Republiki Sloveniji. Ker je bilo ob koncu leta 2009 v Republiki Sloveniji 13.132 registriranih brezposelnih invalidov, bi predvidoma zavod za zaposlovanje lahko v naslednjih obdobjih zaposlil še približno 2.100 registriranih brezposelnih invalidov.
Računsko sodišče je ministrstvu, skladu in zavodu za zaposlovanje podalo tudi vrsto priporočil za ohranjanje delovnih mest za invalide oziroma povečevanje zaposlenosti invalidov v Republiki Sloveniji in poudarilo potrebo po pripravi skupne vizije in k merljivim ciljem usmerjene politike zaposlovanja invalidov. Za dosego skupnih ciljev je nujno tesno sodelovanje vseh državnih institucij, vpeljava sodobnejših in učinkovitejših metod in tehnik dela ter poostren nadzor nad izvajanjem instrumenta nadomestne izpolnitve kvote.
