Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Zagotavljanje učinkovitega odstranjevanja komunalnih odpadkov

Zadnja sprememba:
19. 2. 2016

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o smotrnosti poslovanja Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Carinske uprave Republike Slovenije pri ravnanju s komunalnimi odpadki.

Revidirano obdobje:
2009 do 2012

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 321-5/2011/40 in št. 321-5/2011/98 z dne 7. 3. 2014
Datum: 11. 6. 2012

Opombe:

Ravnanje s komunalnimi odpadki

Računsko sodišče Republike Slovenije je 3. 9. 2015 na novinarski konferenci predstavilo revizijsko poročilo Ravnanje s komunalnimi odpadki.

Stanje na področju ravnanja z odpadki se v primerjavami z ugotovitvami iz revizije o ločenem zbiranju komunalnih odpadkov iz leta 2010 ni bistveno izboljšalo, saj Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo) doslej ni izvedlo večine zahtevanih popravljalnih ukrepov v letu 2009. 
Ravnanje s komunalnimi odpadki strateško in normativno ni urejeno celovito in ne zagotavlja učinkovitega izvajanja javnih služb, saj zakon prepušča ureditev gospodarskih javnih služb Vladi, podzakonskih aktov ni, pristojnosti za njihovo zagotavljanje pa niso ustrezno opredeljene. 

Ministrstvo ne spremlja in ne nadzoruje masnih tokov komunalnih odpadkov, zato so podatki o količinah nastalih odpadkov in ravnanju z njimi nezanesljivi in napačni, razlogov za 30-odstotno znižanje nastalih odpadkov pa ni ugotavljalo in ni sankcioniralo nepravilnih ravnanj. Neustrezno poznavanje dejanskih količin odpadkov vodi v napačne odločitve o kapaciteti objektov za ravnanje s komunalnimi odpadki. 

Sistem ravnanja z odpadno embalažo ni urejen učinkovito, saj ne določa jasno pristojnosti in razmerij med udeleženci v sistemu in omogoča nenamensko rabo sredstev embalažnine. Ekonomski in finančni instrumenti niso bili v celoti določeni v skladu z načelom »povzročitelj plača«, zato niso prispevali k učinkovitejšemu ravnanju s komunalnimi odpadki in k zniževanju cene gospodarskih javnih služb. 

Zaradi določenih izjem in neizvajanja nadzora se letno ne zaračuna 16 milijonov embalažnine in 900 tisoč evrov okoljske dajatve. Ocenjujemo, da družbam za ravnanje z embalažo ostane letno 12 milijonov evrov neporabljenih prihodkov, izvajalci GJS zbiranja embalaže pa stroške v višini 14 milijonov evrov zaračunajo svojim uporabnikom. Ureditev financiranja sistema ravnanja z odpadki zato še vedno destimulira ravnanja za doseganje ciljev, saj tisti ki več ločujejo, še vedno več plačujejo.

Predstavitev z novinarske konference.

Deli vsebino