Z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se je 1. 1. 2012 začel izvajati novi sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev, s katerim naj bi bila zagotovljena učinkovitejša in pravična politika dodeljevanja socialnih transferov.
Računsko sodišče je revidiralo uspešnost in učinkovitost izvajanja novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev, pri tem je za revidiranca določilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki od 14. 3. 2013 nadaljuje z delom kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo), ter Skupnost centrov za socialno delo Slovenije (v nadaljevanju: skupnost centrov). Računsko sodišče je v revizijskem poročilu proučevalo aktivnosti v obdobju od 14. 8. 2010 do 11. 2. 2013 in pridobilo odgovore na revizijski vprašanji: ali so bile aktivnosti revidirancev, povezane z uvedbo sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev učinkovite ter sistem uspešno vzpostavljen ter ali je sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev učinkovit ter ali so cilji in pričakovani rezultat uvedbe sistema doseženi.
Predsednik Tomaž Vesel
Aktivnosti ministrstva ter skupnosti centrov, povezane z uvedbo sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev, niso bile dovolj učinkovite, ker načrtovanje uvedbe novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni bilo ustrezno, priprave na uvedbo pa ne dovolj učinkovite.
Ministrstvo v fazi načrtovanja novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni izvedlo vrednostne ocene slabosti predhodne ureditve socialnih transferov ter predvidenega učinka novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Poleg tega niso bile natančno določene posamezne naloge in realno določeni roki za njihovo izvedbo, finančni in terminski načrti za zagotovitev informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev pa niso bili pregledni in vnaprej natančno določeni. Ministrstvo v fazi priprav na uvedbo novega sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni izvedlo aktivnosti tako, da bi število vseh načrtovanih dodatno potrebnih javnih uslužbencev na centrih za socialno delo pravočasno sklenilo pogodbe o zaposlitvi ter bi bili pravočasno in dovolj usposobljeni, do začetka uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa ni vzpostavilo učinkovite informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev.
Zaradi ne dovolj učinkovitih aktivnosti, povezanih z uvedbo sistema, novi sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev, kljub dejstvu, da se je predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pripravljal že vsaj od leta 2006 ter da je bil prvotni rok za začetek njegove uporabe z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev prestavljen za sedem mesecev, ni bil v celoti uspešno vzpostavljen.
Informacijska podpora ni bila organizirana tako, da bi bilo nedvoumno določeno, kdo je odgovoren za njeno delovanje. Poleg tega zaradi nepreglednih podatkov in nekaterih ročnih izračunov ni bila dovolj prijazna uporabnikom, ni omogočala izpisov vseh statistik, ni zagotavljala povezljivosti podatkov o vseh prispelih vlogah in izdanih odločbah in ni v celoti upoštevala predpisov. Informacijska podpora je v določenih obdobjih delovala s prekinitvami, nekatere funkcionalnosti, kot na primer možnost reševanja pritožb organa prve stopnje in dostop financerjev pravic do podatkov iz odločb, pa so bile uvedene nekaj mesecev po začetku uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ministrstvo ni učinkovito preprečevalo nekaterih tveganj za zlorabo osebnih podatkov in ni bilo v celoti učinkovito pri zagotavljanju informacijske varnosti. Poleg tega pa nima natančnega podatka o celotnih stroških projekta informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev ter ne načrtuje natančno sredstev za nadgradnje in vzdrževanje informacijske podpore. Ministrstvo pa je pri načrtovanju dodatno omejeno, saj se mora včasih hitro odzvati na nepredvidene spremembe predpisov, ki zahtevajo pomembne prilagoditve in nadgradnje informacijskih sistemov.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev naj bi kot postopkovni zakon v celoti urejal postopke odločanja o trinajstih pravicah iz javnih sredstev, vendar pa so ti deloma urejeni v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in deloma v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih, vsebina posameznih pravic iz javnih sredstev pa še v številnih drugih področnih predpisih. Ne glede na zapleteno pravno ureditev pravic iz javnih sredstev pa je z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev zagotovljena enotnost postopkov pri odločanju v okviru posamezne konkretne pravice iz javnih sredstev, medtem ko se postopki odločanja med posameznimi pravicami nekoliko razlikujejo. Ugotavljanje materialnega položaja oseb se namreč v skladu s predpisi pri različnih pravicah iz javnih sredstev ugotavlja na različen način.
Z leve: Simona Bevk, pomočnica VDR in predsednik Tomaž Vesel
Postopki odločanja o pravicah iz javnih sredstev v prvem letu, zlasti v prvih mesecih uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, niso bili dovolj učinkoviti, vendar so se postopoma izboljševali.
V prvem letu uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so bili postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev z vidika posameznega vlagatelja učinkoviti, niso pa bili učinkoviti postopki ugotavljanja materialnega položaja oseb in izdajanja odločb. Pri izdajanju odločb na prvi in drugi stopnji so namreč pogosto nastajale zamude, javni uslužbenci pa niso bili pravočasno pripravljeni in niso imeli dovolj znanj za učinkovito opravljanje nalog, povezanih z izvajanjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev so bili zaradi čakanja na podatke lokalnih skupnosti o znanih dejstvih in okoliščinah za odločanje o pravicah, na podatke bank o sredstvih na transakcijskih računih ter na posamezna navodila ministrstva postopki odločanja pogosto odloženi.
Sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev v prvem letu, zlasti pa v prvih mesecih uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ni bil učinkovit predvsem zaradi neučinkovite informacijske podpore in ne dovolj učinkovitih postopkov odločanja.
Po mnenju računskega sodišča sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev ni enostaven, pa tudi ne pregleden, prav tako pa cilj glede večje učinkovitosti sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev zlasti v prvih mesecih uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni bil v celoti dosežen. Po drugi strani pa je s pričetkom uporabe informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev v okviru iste pravice omogočena enaka obravnava oseb pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja in s tem zagotovljena večja pravičnost pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev v primerjavi s predhodno ureditvijo socialnih transferov.
Pričakovani učinek glede zagotovitve učinkovitejše in pravične politike dodeljevanja socialnih transferov v prvem letu uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni bil v celoti dosežen. Nekatere osebe niso prejele pomoči pravočasno, poleg tega pa ministrstvo v prvem letu uporabe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni uspelo odgovoriti na vprašanje, ali prejmejo pomoč osebe, ki jo resnično nujno potrebujejo in si je ne morejo same zagotoviti, ter ali je ta pomoč zadostna za zagotovitev socialne varnosti in blaginje.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnega ukrepa, ki se nanaša na začetek postopka za sklenitev akta z Ministrstvom za pravosodje, v katerem bodo natančno določene odgovornosti deležnikov v okviru posameznega ministrstva za zagotavljanje informacijske varnosti ter delovanje informacijske podpore odločanju pravic iz javnih sredstev.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo tudi priporočila, naj za večjo učinkovitost sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev zagotovi spremljanje učinkovitosti izdajanja odločb, vzpostavi kontrolne mehanizme za preprečevanje zamud pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, analizira morebitne potrebe javnih uslužbencev na centrih za socialno delo po dodatnem znanju in v skladu z rezultati analize ustrezno ravna, prouči možnosti za izboljšanje učinkovitosti informacijske podpore odločanju o pravicah iz javnih sredstev ter prouči možnosti za odpravo ročnega posredovanja podatkov med centri za socialno delo in lokalnimi skupnostmi in v skladu s tem izvede ustrezne aktivnosti. Računsko sodišče je ministrstvu še priporočilo, naj se ob morebitni pripravi predloga za spremembe in dopolnitve sistema odločanja o pravicah iz javnih sredstev natančno opredeli predvsem do tega, katere pravice iz javnih sredstev so namenjene zagotavljanju pomoči resnično tistim osebam, ki so materialno ogrožene in si same ne morejo zagotoviti materialne blaginje.
Predstavitev
