Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti izvajanja ukrepa pomoči omejene vrednosti v letu 2009 in prvi polovici leta 2010 pri Vladi Republike Slovenije, ministrstvu, pristojnem za delo, ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo, ter Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Za revidirano področje je bilo do 13. 3. 2013 pristojno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki od 14. 3. 2013 nadaljuje z delom kot Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za gospodarstvo je bilo pristojno za revidirano področje do 9. 2. 2012, od 10. 2. 2012 pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Cilj revizije je bil oceniti uspešnost izvajanja ukrepa pomoči omejene vrednosti v letu 2009 in prvi polovici leta 2010. Računsko sodišče je ocenjevalo uspešnost izvajanja ukrepa pomoči omejene vrednosti tako, da je iskalo odgovor na vprašanje, ali so bili z ukrepom pomoči omejene vrednosti doseženi zastavljeni cilji.
Računsko sodišče meni, da načrtovanje ukrepa pomoči omejene vrednosti ni bilo ustrezno. Cilji ukrepa pomoči omejene vrednosti, ki je bil namenjen blažitvi posledic finančne in gospodarske krize v gospodarstvu, se v dokumentih, ki jih je potrdila Vlada Republike Slovenije, razlikujejo. Cilji ukrepa, določeni v Programu izvajanja pomoči omejene vrednosti, niso enaki ciljem iz drugega paketa protikriznih ukrepov.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v Predlogu drugega rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 ni opredelilo ciljev, ki naj bi jih doseglo z izvajanjem ukrepa pomoči omejene vrednosti, prav tako cilji ukrepa niso bili določeni v Predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2010. Ministrstvo za gospodarstvo je v Predlogu drugega rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 povzelo cilje ukrepa iz Programa izvajanja pomoči omejene vrednosti, vendar cilji, določeni v Programu izvajanja pomoči omejene vrednosti, niso merljivi, prav tako niso bili opredeljeni kazalniki za merjenje uspešnosti ukrepa, pa tudi ne časovni okvir, v katerem naj bi bili zastavljeni cilji doseženi.
Pristojnosti ministrstev in vladnih služb, ki so sodelovala pri vsebini in pripravi izhodišč za ukrep pomoči omejene vrednosti, ni bilo mogoče ugotoviti. Med izvajanjem revizije računsko sodišče ni prejelo nobenega dokumenta oziroma analize, iz katere bi bile razvidne potrebe po izvedbi ukrepa pomoči omejene vrednosti in bi bila podlaga za določitev ciljev tega ukrepa.
Ukrep pomoči omejene vrednosti je bil v drugem paketu protikriznih ukrepov ovrednoten na 20.000.000 evrov, v Programu izvajanja pomoči omejene vrednosti na 120.000.000 evrov. V reviziji ni bilo mogoče ugotoviti, kdo je izdelal vrednostno oceno in na katerih izhodiščih ocena temelji. V finančnih načrtih obeh ministrstev je bilo za izvajanje ukrepa zagotovljeno 71.880.000 evrov.
Računsko sodišče meni, da izvajanje ukrepa pomoči omejene vrednosti ni bilo ustrezno in ni dovolj prispevalo k doseganju ciljev ukrepa, in sicer zaradi neustrezno pripravljenega javnega razpisa za dodelitev sredstev ter neustreznega nadzora nad njihovo namensko porabo.
Javni razpis, ki sta ga pripravili obe ministrstvi, je bil pripravljen tako, da je v posameznih delih odstopal od ciljev, kot so bili določeni v Programu izvajanja pomoči omejene vrednosti, in ni zagotavljal njihovega doseganja, in sicer:
- javni razpis ni vključeval financiranja usposabljanja zaposlenih;
- subvencije za prezaposlitve delavcev niso bile izključno vezane na prenos dela dejavnosti podjetja, ki ga je prizadela kriza, na drugo pravno osebo;
- na podlagi podatkov iz vlog razpisna komisija ni mogla preveriti, ali prijavitelji izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev sredstev;
- ciljna populacija pri razvojno-investicijskih projektih ni bila natančno določena;
- razpisna komisija je presojala likvidnostne težave prijaviteljev na podlagi napačnih kazalnikov poslovanja;
- za podjetja, ki so prevzela prezaposlene delavce, niso bili postavljeni pogoji, ki bi preprečili prezaposlitve, ki ne bodo prispevale k ohranitvi delovnih mest;
- merila za izbor projektov niso bila določena.
Nadzor nad namensko porabo sredstev, ki ga je izvajalo Ministrstvo za gospodarstvo, ni bil ustrezen, saj je temeljil na pregledu dokumentacije, ki so jo posredovala podjetja, iz katere pa ni bilo mogoče ugotoviti, ali se stroški, ki so jih podjetja uveljavljala, res nanašajo na izvedbo razvojno-raziskovalnih projektov. Sredstva so se izplačevala tudi podjetjem, za katere je iz predložene dokumentacije razvidno, da niso dosegla pogodbeno določenih rezultatov.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pri odobritvi zahtevkov za izplačila subvencij za prezaposlitve ni zahtevalo dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče potrditi, da so bili delavci, ki naj bi jih delodajalec prenosnik prezaposlil v drugo podjetje, res zaposleni pri delodajalcu prenosniku.
Računsko sodišče meni, da poročanje o ukrepu pomoči omejene vrednosti ni bilo ustrezno, saj obe ministrstvi o uresničitvi ciljev ukrepa nista poročali v poročilih o doseženih ciljih in rezultatih za leti 2009 in 2010. Ministrstvo za gospodarstvo o ukrepu tudi ni poročalo Vladi Republike Slovenije, kot je to zahteval Program izvajanja pomoči omejene vrednosti.
Računsko sodišče prav tako meni, da uspešnosti izvajanja ukrepa zaradi neustrezno določenih ciljev v Predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2009 in Programu izvajanja pomoči omejene vrednosti ni mogoče ustrezno in objektivno oceniti.
Računsko sodišče je ministrstvoma podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
