Računsko sodišče je pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) izvedlo revizijo smotrnosti na področju doseganja ciljev politike razvoja podeželja od začetka leta 2003 do konca leta 2008. Cilj revizije je bil oceniti uspešnost MKGP pri izvajanju politike razvoja podeželja v obdobju 2003−2008.
Proračun EU bo za kmetijstvo v obdobju 2007–2013 namenil 371 milijard evrov, kar predstavlja 43 % celotnega proračuna, od tega za razvoj podeželja okoli 82 milijard evrov, oziroma 22 %.
Glavni cilji skupne evropske politike razvoja podeželja so:
- povečanje produktivnosti in izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva;
- varovanje okolja in ohranjanje kmetijskih zemljišč in poselitvene strukture na podeželju;
- izboljšanje kakovosti življenja na podeželju.
Za dosego teh ciljev je vsaka država članica morala pripraviti strateški in izvedbeni dokument za razvoj podeželja, izbrati najprimernejše ukrepe za odpravo zaznanih pomanjkljivosti in vzpostaviti sistem, ki bo sposoben učinkovito črpati razpoložljiva finančna sredstva in dosegati načrtovane cilje.
Od leta 2003 so se v Sloveniji izvajali štirje programi za razvoj podeželja, ki so bili sofinancirani iz sredstev EU. To so bili:
- program SAPARD (v predpristopnem obdobju),
- EPD – Enotni programski dokument RS za obdobje 2004–2006 in
- PRP – Program razvoja podeželja RS za obdobje 2004–2006 (po vstopu RS v EU),
- PRP – Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 (od leta 2007 dalje, se še izvaja).
V obdobju 2004-2006 je bilo razpoložljivih finančnih sredstev 312.600,000 €, od tega iz Evropske unije 281.600,000 €, v novem programskem obdobju (2007-2013) pa 1,15 milijarde €, od tega iz Evropske unije 900 milijonov €.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo uspešno uvedlo pravni red Evropske unije in vzpostavilo institucionalni okvir za izvajanje skupne kmetijske politike, porabilo vsa razpoložljiva evropska sredstva za izvajanje programov razvoja podeželja SAPARD, EPD 2004–2006 in PRP 2004–2006, doseglo večino operativnih ciljev naštetih programov.
Dr. Igor Šoltes
Čeprav so se naložbe v kmetijstvu v zadnjih letih zelo povečale, in to predvsem po zaslugi povečanih sredstev za prestrukturiranje iz proračuna Evropske unije, investicijska sposobnost nosilcev kmetijskih gospodarstev ostaja majhna. Ugotavljamo tudi, da stopnja razvitosti slovenskega kmetijstva v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije kljub določenemu napredku ostaja nizka.
Produktivnost kmetijske dejavnosti v Republiki Sloveniji dosega le slabo tretjino povprečne produktivnosti kmetijstva v petindvajsetih držav Evropske unije. Po faktorskem dohodku na polnovredno delovno moč (PDM) (ta za razliko od bruto dodane vrednosti (BDV) vsebuje vse subvencije)) je bila Slovenija v letu 2007 na 23. mestu, in sicer le pred Latvijo, Poljsko, Bolgarijo in Romunijo.
Podjetjem, ki so v okviru teh programov prejela pomoč, je uspelo zvečati produktivnost, a ne brez zmanjšanja števila zaposlenih v panogi. Ob upoštevanju, da se BDV panoge manjša vse od leta 2003, ocenjujemo, da finančna sredstva, ki so jih podjetja prejela v okviru SAPARD in EPD, večjega vpliva, ki bi omogočil opaznejši razvoj tega sektorja industrije, niso imela.
Ocenjujemo še, da brez hitrejšega razvoja v prihodnjih letih slovensko kmetijstvo ne bo doseglo evropskega povprečja in s tem konkurenčne primerljivosti na evropskem trgu.
Z leve: dr. Kranjc, dr. Šoltes
Na področju ohranjanja kmetijskih zemljišč in varovanja okolja smo ugotovili, da se je stanje na področju obdelanosti kmetijskih površin izboljšalo, saj se je površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju zmanjšala, hkrati pa se je povečala površina njiv, trajnih travnikov in pašnikov. Vendar pa, medtem ko se po površini kmetijske zemlje na prebivalca (0,32 hektara) Republika Slovenija še lahko primerja z evropskim povprečjem, je glede na površino njiv na prebivalca (0,11 hektara) na samem repu evropskih držav (povprečje njiv na prebivalca Evropske unije 0,19 hektara). Zaskrbljujoč pa je podatek, da je v Sloveniji 35.392 hektarov neobdelanih kmetijskih zemljišč, kar je 2,2-krat več, kot je skupna površina vseh vinogradov v državi.
Vpliv sredstev, namenjenih izboljšanju kakovosti življenja na podeželju, smo ocenjevali s kazalcem naravnega in selitvenega prirasta prebivalstva in z razvojem dopolnilnih dejavnosti na družinskih kmetijah.
V obdobju 1998–2002 je kar 52 občin imelo negativni prirast prebivalstva, medtem ko je bilo takih občin v obdobju 2003–2007 le še 25. Število družinskih kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, ki lahko pomenijo pomemben vir dohodka kmetijskih gospodarstev, se je v letu 2005 glede na leto 2003 sicer povečalo (iz 2.870 na 3.146), vendar pa se je v letu 2007 to število spet nekoliko zmanjšalo.
Računsko sodišče je za uspešnejše doseganje zastavljenih ciljev politike razvoja podeželja podalo ministrstvu več priporočil, ki se nanašajo na načrtovanje, izvajanje ter spremljanje rezultatov in vplivov PRP 2007–2013 ter MKGP naložilo predložitev odzivnega poročila v 90 dneh.
