Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali je bilo Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2018 (v nadaljevanju: obdobje, na katero se nanaša revizija) učinkovito pri urejanju področja virtualnih valut. Po mnenju računskega sodišča je bilo ministrstvo na novem in hitro spreminjajočem se področju ureditve virtualnih valut proaktivno, lahko pa bi bilo še bolj učinkovito.
Virtualna valuta je digitalni zapis vrednosti, izdan s strani fizične ali pravne osebe, ki ni centralna banka ali javna institucija, uporabljen kot sredstvo za menjavo, ki se lahko elektronsko prenese, hrani ali izmenjuje in ki ni nujno vezan na tradicionalne valute ter lahko predstavlja neposredno plačilno sredstvo med subjekti, ki jo sprejmejo. Za virtualne valute ne jamči nobena država in imajo funkcijo valute le zaradi dogovora med njenimi uporabniki. Ker pa so virtualne valute v zadnjih nekaj letih pridobivale krog uporabnikov in postajale vse bolj prepoznavne in uporabljane, se je računsko sodišče odločilo, da v reviziji preveri, na kakšen način ministrstvo obvladuje tveganja, povezana z virtualnimi valutami na področju pranja denarja in financiranja terorizma ter na področju davkov.
Na področju pranja denarja je ministrstvo predlagalo opredelitev zavezancev s področja virtualnih valut še predno so bili ti opredeljeni v evropski direktivi o preprečevanju pranja denarja, vendar pa je opredelitev zavezancev premalo natančna. Ker poslovanje z virtualnimi valutami v Poslovnem registru Slovenije ni opredeljeno kot ločena kategorija, nadzorni organi tudi ne razpolagajo s podatki, kdo so potencialni zavezanci, zato je bistveno otežena tudi možnost spremljanja in nadzora nad podjetji, ki se s poslovanjem z virtualnimi valutami ukvarjajo.
Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: urad), ki je organ v sestavi ministrstva, je v obdobju, na katero se nanaša revizija, na področju virtualnih valut izvedel več aktivnosti, s čimer je pozitivno vplival na obvladovanje tveganja pranja denarja predvsem na točkah, kjer je omogočena menjava virtualnih valut za običajne valute in obratno. Vendar pa v tem obdobju od zavezancev s področja virtualnih valut še ni prejel nobene prijave sumljive transakcije, prav tako pri teh zavezancih ni izvedel nobenega nadzora.
Po mnenju računskega sodišča so naloge in pristojnosti zavezancev in urada pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma določene tako, da omogočajo pravočasno ukrepanje pristojnih organov in lahko prispevajo k preprečitvi sumljivih transakcij s tradicionalnimi valutami tudi, kadar so te posledica sumljivih transakcij z virtualnimi valutami.
Ministrstvo posebnih predpisov glede obdavčenja virtualnih valut za zdaj še ni predlagalo, je pa z razlago obstoječe davčne zakonodaje smiselno vključilo poslovanje z virtualnimi valutami glede na naravo poslov v obstoječi pravni okvir. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), ki je organ v sestavi ministrstva, je zato v sodelovanju z ministrstvom izdala več pojasnil glede davčne obravnave poslovanja z virtualnimi valutami. Podajanje pojasnil glede razlage davčne zakonodaje pri poslovanju z virtualnimi valutami pozitivno vpliva na izpolnjevanje davčnih obveznosti zavezancev, bi pa bilo mogoče pojasnila še nekoliko dopolniti. Davčne zavezance, ki davčnih obveznosti niso samostojno prijavili, FURS poskuša odkrivati predvsem prek analiz prihodkov in odhodkov posameznih davčnih zavezancev ter prijav, nato pa po potrebi ukrepa in izvede nadzor. FURS je do 30. 6. 2018 zavezancem obračunala najmanj 26.685.911 evrov dajatev.
Republika Slovenija si je v letu 2018 zastavila strateški cilj, da postane dežela inovativnih zagonskih podjetij tudi s spodbujanjem področja virtualnih valut predvsem prek pametne regulacije področja, ministrstvo pa je pri regulaciji obravnavanega področja večinoma sledilo tem ciljem.
Ker poslovanje z virtualnimi valutami poteka v virtualnem svetu in med posamezniki iz različnih držav, tradicionalni mehanizmi boja proti pranju denarja in financiranju terorizma ter proti davčnim utajam pogosto niso tako učinkoviti kot pri tradicionalnem poslovanju. Računsko sodišče meni, da bi se ministrstvo za učinkovit boj proti pranju denarja in davčnim utajam moralo še naprej zavzemati zlasti za usklajen mednarodni pristop, s katerim bi moralo predvsem odpraviti možnost anonimnosti poslovanja ter urediti poročanje o transakcijah, opravljenih z virtualnimi valutami.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil za doseganje večje učinkovitosti.
