Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Učinkovitost revidirancev pri izvajanju aktivnosti v okviru sistema uresničevanja Strategije razvoja Slovenije 2030 in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030

Zadnja sprememba:
26. 7. 2021

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti revidirancev pri izvajanju aktivnosti v okviru sistema uresničevanja Strategije razvoja Slovenije 2030 in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

Revidirano obdobje:
od 1. 1. 2017 do 31. 7. 2020

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-3/2020/3
Datum: 21. 1. 2020

Opombe:

Uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030 in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030

Računsko sodišče je izvedlo revizijo, da bi preverilo, ali so bili Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: MF), Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju: SVRK) in Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju: UMAR) v obdobju od 1. 1. 2017 do 31. 7. 2020 učinkoviti pri izvajanju aktivnosti v okviru sistema uresničevanja Strategije razvoja Slovenije 2030 (v nadaljevanju: Strategija 2030) in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 (v nadaljevanju: Agenda 2030).

 

Republika Slovenija od leta 2013 do decembra 2017, ko je vlada sprejela Strategijo 2030, ni imela krovnega strateško-razvojnega dokumenta, v katerem bi bil začrtan dolgoročni razvoj države. Strategija 2030 vsebuje 12 strateško-razvojnih ciljev v okviru 5 strateških usmeritev, pri čemer je pomembno, da so cilji in strateške usmeritve Strategije 2030 povezani s cilji trajnostnega razvoja Agende 2030, ki je nadnacionalni dokument, ki spada med mednarodne politične zaveze Republike Slovenije, sprejete na Skupščini Organizacije združenih narodov.

Sistem uresničevanja Strategije 2030 je opredeljen v Strategiji 2030, Zakonu o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) in Uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna (v nadaljevanju: uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja), nikjer pa ni opredeljeno, na kakšen način se zagotavlja veljavnost Strategije 2030, ki je kot dokument vlade izpostavljena volji vsakokratne vlade ali da ji sledi ali pa od nje odstopi oziroma kako drugače posega vanjo brez širšega družbenega konsenza. Opisano lahko predstavlja precejšnjo negotovost tako glede vsebine strateško-razvojnih ciljev kot tudi uresničevanja dolgoročnih strateško-razvojnih ciljev.

V Strategiji 2030, ZJF in uredbi o dokumentih razvojnega načrtovanja so določeni dokumenti, pristojni organi, nosilci, naloge in roki za spremljanje in analiziranje uresničevanja Strategije 2030. Naloge in cilji vlade, MF, SVRK in UMAR so jasno opredeljeni. Za medresorsko koordinacijo uresničevanja Strategije 2030 na državni ravni je pristojna SVRK. Za koordinacijo medresorskega uresničevanja Strategije 2030 je v Strategiji 2030 predvideno, da vlada ustanovi svet za razvoj, v katerega bodo vključeni predstavniki socialnih partnerjev, zasebnega sektorja, civilne družbe, strokovnih institucij, regionalnih in lokalnih skupnosti ter vlade. Vlada sveta za razvoj do konca obdobja, na katero se nanaša revizija ni ustanovila, niti ga ni ustanovila do konca izvajanja revizije. Prav tako ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, ni delovala predvidena delovna skupina za razvojno načrtovanje, katere temeljni namen je bila koordinacija procesa usklajevanja in medresorskega povezovanja, izvajanja in spremljanja razvojnih politik.

S Strategijo 2030 je bilo predvideno, da bo uresničevanje Strategije 2030 temeljilo na srednjeročnem načrtovanju, vezanem na srednjeročni fiskalni okvir in sistem izvedbenih dokumentov. S tem je bila vzpostavljena povezava med procesi dolgoročnega strateško-razvojnega in srednjeročnega načrtovanja ter priprave proračuna države z ekonomskim upravljanjem v Evropski uniji (evropskim semestrom) in cilji trajnostnega razvoja Agende 2030.

ZJF določa začetek uresničevanja Strategije 2030 tako, da se državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija vladi prvič predložita v sprejetje za leto 2020. Do konca obdobja, na katero se nanaša revizija, dokumenta vladi nista bila predložena. 28. 4. 2020 je bil kot odziv na epidemijo covida-19 sprejet Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, ki v 33. členu določa dodatni 67.c člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, ki določa neuporabo 9.a in 9.č člena ZJF v letih 2020 in 2021, kar pomeni, da se DPRP in srednjeročna fiskalna strategija v letih 2020 in 2021 ne pripravita in ne predložita vladi v sprejetje. S tem je bilo srednjeročno načrtovanje izvajanja Strategije 2030 in Agende 2030, kot je bilo predvideno v Strategiji 2030 ter s spremembami in dopolnitvami ZJF iz leta 2018, odloženo.

Spremljanje uresničevanja usmeritev, ciljev in prioritet Strategije 2030 je v pristojnosti UMAR. Od sprejetja Strategije 2030 je UMAR pripravil 3 poročila o razvoju, v katera so bili vključeni tako imenovani kazalniki uspešnosti. Zaradi kratkega obdobja po sprejetju Strategije 2030 in s tem omejene razpoložljivosti podatkov za kazalnike uspešnosti je bila v poročilih o razvoju za leta 2018, 2019 in 2020 celovitost poročanja o uresničevanju Strategije 2030 omejena. V obdobju, na katero se nanaša revizija, na ravni državnega programa razvojnih politik in državnega proračuna ni bilo jasno določeno, ali je vzpostavljen poseben sistem poročanja za spremljanje uresničevanja Strategije 2030 in Agende 2030 oziroma ali je poročanje načrtovano v okviru že obstoječih postopkov poročanja. Spremljanje učinkovitosti in uspešnosti uresničevanja Strategije 2030 v obdobju, na katero se nanaša revizija, zato ni bilo mogoče na predviden način.

Računsko sodišče je ocenilo, da so bili vlada, MF, SVRK in UMAR, ne glede na nastop izjemnih okoliščin v začetku leta 2020, v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno učinkoviti pri izvajanju aktivnosti v okviru sistema uresničevanja Strategije 2030 in Agende 2030. Računsko sodišče je revidirancem podalo priporočili za izboljšanje poslovanja v prihodnje, predložitve odzivnega poročila pa ni zahtevalo.

Deli vsebino