Ministrstvo v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bilo učinkovito pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja. Republika Slovenija je ena izmed redkih držav, ki je področje svetlobnega onesnaževanja okolja prepoznala kot tako pomembno, da ga je v letu 2007 tudi pravno uredila s sprejemom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, zato je po mnenju računskega sodišča postala primer dobre prakse. S kasnejšimi spremembami te uredbe in zaradi nespremljanja stanja pa Republika Slovenija po oceni računskega sodišča ni več sledila tej pozitivni praksi.
Uredba varuje ljudi, zdravje, naravo in astronomska opazovanja pred škodljivimi posledicami svetlobnega onesnaževanja okolja. Hkrati je njen namen učinkovitejša raba energije. Poraba energije za razsvetljavo naj bi se do leta 2020 namreč zmanjšala najmanj za 20 odstotkov.
Vse omejitve, ki jih določa uredba, niso več v celoti ustrezne. Predvsem zaradi tehnološkega napredka na področju razvoja svetil je uredba zastarela, saj z uporabo novejše in varčnejše tehnologije veljavne mejne vrednosti niso več skladne z namenom uredbe, torej zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja okolja. Računsko sodišče kot neustrezno ocenjuje tudi odsotnost določb, ki bi urejale spekter oziroma barvno temperaturo svetlobe, ki se sme uporabljati pri razsvetljavi. Čeprav vpliv svetlobe na zdravje še ni v celoti raziskan, pa se svetloba obravnava kot motilec cirkadianega ritma živih bitij. Pri tem naj bi hladna svetloba imela večji in bolj negativen vpliv na živa bitja kot topla svetloba.
Ministrstvo ne pozna dejanskega stanja na področju svetlobnega onesnaževanja okolja, saj ni redno in celovito spremljalo svetlobnega onesnaževanja okolja. Nadzor je redno izvajal le inšpektorat, pristojen za okolje. Ministrstvo ne more potrditi, ali so namen in cilji uredbe doseženi ter ali so morebiti potrebne njene spremembe. Po oceni računskega sodišča obstaja verjetnost, da bo zaradi razvoja in urbanizacije vedno več razsvetljave, predvsem cest in javnih površin, s čimer se bo večal tudi vpliv svetlobnega onesnaževanja na okolje. Zato računsko sodišče meni, da bi moralo ministrstvo področje svetlobnega onesnaževanja okolja vsaj periodično celovito spremljati. Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti pri preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja.
