Računsko sodišče je izvedlo revizijo ukrepov za poenostavitev sistema izvajanja evropske kohezijske politike. Revizija je bila del skupne mednarodne revizije, ki so jo izvedle vrhovne revizijske institucije v dvanajstih državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju: države članice). Nanašala se je na obdobje od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2012 in je vključevala devet revidirancev − osem ministrstev in en organ v sestavi ministrstva, ki so vključeni v sistem upravljanja in nadzora nad izvajanjem evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji.
Evropska kohezijska politika temelji na deljenem upravljanju med Evropsko komisijo in državami članicami. Države članice nosijo pri tem ključno odgovornost za programiranje in izvajanje projektov, medtem ko velik del pravnih podlag izhaja iz evropskih uredb. V več primerih se je izkazalo, da so te zapletene in da lahko v posameznih državah članicah povzročajo dodatno administrativno breme, zato so Evropski parlament, Evropsko računsko sodišče in države članice pozvali k njihovim poenostavitvam. Evropske uredbe so bile večkrat spremenjene, da bi s tem zmanjšali administrativno breme in pospešili porabo sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.
S spremembami evropskih uredb je bila tako omogočena uporaba številnih poenostavitev, v okviru mednarodne revizije pa je bilo za pregled izbranih devet ukrepov. Izmed teh so se trije nanašali na poenostavljene načine poročanja o upravičenih stroških, po dva pa na enostavnejše postopke pri pripravi in izvajanju velikih projektov ter spremembe in pojasnila pri instrumentih finančnega inženiringa. Poleg tega je bilo omogočeno izplačevanje predplačil upravičencem, ki prejemajo državno pomoč, in spremenjena je bila obravnava projektov, ki ustvarjajo prihodke. Računsko sodišče je preverilo, ali in kako so bile te poenostavitve uporabljene v Republiki Sloveniji.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je bilo uvedenih sedem ukrepov za poenostavitev, dejansko uporabljeni pa so bili le štirje. Nekateri ukrepi so bili v Republiki Sloveniji uvedeni razmeroma kmalu po tem, ko so jih omogočile evropske uredbe, Republika Slovenija pa jih je uvedla med prvimi izmed držav članic, ki so sodelovale pri skupni reviziji. Predvsem to velja za dva od treh možnih poenostavljenih načinov poročanja o upravičenih stroških. Metodologijo za poročanje o posrednih stroških na podlagi pavšala za Evropski sklad za regionalni razvoj je pripravil organ upravljanja, Evropska komisija pa jo je potrdila januarja 2011. Kljub temu je bila do konca leta 2011 ta poenostavitev uporabljena le na majhnem odstotku vseh projektov. Ne glede na to pa so bile izkušnje pozitivne, saj je bil po uvedbi ukrepa zmanjšan obseg dokumentacije, ki jo je treba pripraviti in pregledati, ter skrajšan čas do izplačila sredstev upravičencu. Mogoče je pričakovati, da bo zato ukrep po obdobju, na katero se nanaša revizija, uporabljen v večjem obsegu.
Računsko sodišče opozarja, da je pri uporabi poenostavitev potrebna previdnost, saj nekatere poenostavitve niso primerne za vse vrste projektov. Poenostavljeni načini poročanja o upravičenih stroških na primer niso primerni za sofinanciranje delovanja tistih posrednih proračunskih uporabnikov, ki so sicer sofinancirani iz državnega proračuna na podlagi dejanskih stroškov. Evropske uredbe so v nekaterih primerih dovolile tudi retroaktivno uporabo določb, vendar pa lahko ta povzroči težave pri preoblikovanju finančnih podatkov projekta.
Ukrepov, ki sta se nanašala na enostavnejše potrjevanje in izvajanje velikih projektov, ni bilo mogoče izkoristiti v polni meri, saj je v Republiki Sloveniji večino takih projektov Evropska komisija potrdila že pred uvedbo ukrepov.
Poleg teh poenostavitev je računsko sodišče ugotavljalo, ali so institucije v Republiki Sloveniji uvedle tudi dodatne ukrepe, s katerimi bi lahko poenostavili zapleteni sistem izvajanja evropske kohezijske politike. Računsko sodišče je ugotovilo, da so bila spremenjena nekatera pravila in poenostavljeni nekateri zahtevani postopki. Pri teh poenostavitvah gre večinoma za poenostavljanje tistih nacionalnih pravil, ki so zahtevala bolj zapletene postopke, kot so to določale evropske uredbe. Poenostavljen je bil način vnosa v informacijski sistem za spremljanje, poročanje in izvajanje operativnih programov (ISARR), za katerega pa je računsko sodišče že v preteklih revizijah ugotovilo, da ne deluje učinkovito, zato je pozitivni učinek tega ukrepa vprašljiv.
Uvedeni ukrepi so se večinoma izkazali za dejanske poenostavitve, vendar pa je računsko sodišče v preteklih revizijah opozarjalo še na nekatera problematična področja izvajanja evropske kohezijske politike. Ta področja so na primer neskladnost predpisov, neučinkovit in nezanesljiv informacijski sistem ter nestabilno okolje, ki onemogoča, da bi bila zagotovljena visoka strokovnost in kontinuiteta dela odgovornih institucij. Nekatera priporočila so bila že upoštevana, vendar pa še vedno ostaja precej pomembnih težav, zato je računsko sodišče podalo tudi nekaj priporočil.
