Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in pravilnost izvršitve proračuna v letu 2013. Izvedli smo tudi preveritve zbirne bilance stanja državnega proračuna na dan 31. 12. 2013.

Cilja revizije sta bila izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa (obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja) in izrek mnenja o pravilnosti izvršitve proračuna v letu 2013.

Revidirani uporabniki javnih sredstev so bili Vlada Republike Slovenije, posamezna ministrstva oziroma vladne službe (v nadaljevanju: vladni proračunski uporabniki).

Računsko sodišče je o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2013izreklo mnenje s pridržkom, ker so bile ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov. 

V bilanci prihodkov in odhodkov niso izkazani prihodki in odhodki, ki so nastali pri izvajanju zavarovalnih poslov na podlagi Zakona o slovenski izvozni in razvojni banki, ki jih za Republiko Slovenijo po pooblastilu izvaja SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana. Med odhodki niso izkazani odhodki za odškodnine po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Odhodki so previsoko izkazani, ker so bila odplačila glavnic pri obveznostih iz financiranja do Javnega podjetja Infra, d. o. o., Leskovec pri Krškem, ki so nastala pri izgradnji vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi, evidentirana kot odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov namesto kot izdatki v računu financiranja. 

V računu finančnih terjatev in naložb so prenizko izkazani izdatki za naknadna vplačila Republike Slovenije v družbe tveganega kapitala v letu 2013. 

V računu financiranja so med prejemki previsoko izkazani prejemki iz zadolževanja za upravljanje z dolgom, med izdatki pa so v istem znesku previsoko izkazani izdatki za odkup zakladnih menic. Med prejemki iz zadolževanja niso izkazana sredstva, ki jih je Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana založila za izplačila odškodnin po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja in Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Izdatki v računu financiranja so prenizko izkazani, saj med izdatki ni izkazano poplačilo glavnic pri obveznostih iz financiranja do Javnega podjetja Infra, d. o. o., Leskovec pri Krškem, ki je nastalo pri izgradnji vodne, državne in lokalne infrastrukture na spodnji Savi.

Na da bi to vplivalo na mnenje, je računsko sodišče opozorilo tudi na ugotovitve pri preverjanju zbirne bilance stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2013. Preverili smo predvsem popolnost vključitve vseh neposrednih uporabnikov državnega proračuna v zbirno bilanco stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2013 ter izvedli omejen nabor preveritev na najpomembnejših postavkah glede na zaznana tveganja. Osredotočili smo se na postavke opredmetenih osnovnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, dolgoročnih terjatev iz poslovanja, terjatev za sredstva, dana v upravljanje, dobroimetja pri bankah in drugih finančnih ustanovah in kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev ter na teh postavkah na večje proračunske uporabnike. 

Med pomembnejšimi ugotovitvami izpostavljamo, da neposredni uporabniki državnega proračuna na dan bilance stanja niso v celoti uskladili knjižnih stanj z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom, in da dolgoročne finančne naložbe, terjatve za davčne obveznosti ter obveznosti do dobaviteljev niso bile evidentirane v pravilnem časovnem obdobju. Kljub pomembnemu zmanjšanju v primerjavi z letom poprej so v zbirni bilanci stanja proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2013 še vedno vključena tudi opredmetena osnovna sredstva (tudi zemljišča in zgradbe), vrednotena po nabavni vrednosti en evro ali manj. Prav tako pomemben delež nepremičnin v lasti države še ni zemljiškoknjižno urejen. 

Računsko sodišče je na podlagi ugotovitev o pravilnosti izvršitve proračuna za leto 2013 izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovljena neskladja s predpisi so navedena v nadaljevanju.

Neskladja s predpisi pri zaposlovanju, plačah in drugih osebnih prejemkih:

• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju: plača ob premestitvi na drugo delovno mesto ni bila pravilno določena;
• Kolektivna pogodba za javni sektor: dodatek za nočno delo ni bil pravilno obračunan;
• Kolektivna pogodbo za negospodarske dejavnosti: povračilo stroškov prevoza na delo je bilo obračunano v previsokem znesku;
• Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede: niso bili izpolnjeni vsi pogoji za napredovanje javnega uslužbenca.

Neskladja s predpisi pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna:

• Zakon o javnih financah: sredstva so bila nenamensko porabljena; nista bili spoštovani načeli učinkovitosti in gospodarnosti; pri izplačilih niso bile preverjene pravne podlage in obseg obveznosti; iz proračunske rezervacije so se zagotavljala sredstva za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati;
• Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004: prevzete so bile obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, čeprav za to niso bili izpolnjeni pogoji;
• Zakon o davku na dodana vrednost: račun ni vseboval vseh elementov v skladu z zakonom;
• Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju: pooblastilo za neposredna plačila podizvajalcu ni bilo pridobljeno in plačilo podizvajalcu ni bilo izvedeno neposredno;
• Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest in o koncesiji te javne službe: koncesijsko razmerje je bilo podaljšano za predolgo obdobje;
• Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije: prevzete obveznosti so bile izkazane nepravilno; pisna pogodba ni bila sklenjena pred začetkom opravljanja del.

Neskladja s predpisi o oddaji javnih naročil in sklepanju javno-zasebnih partnerstev:

• Zakon o javnem naročanju: nista bili spoštovani načeli zagotavljanja konkurence in sorazmernosti; pred podpisom pogodbe niso bile preverjene navedbe v ponudbi; ponudba, ki ni izpolnjevala pogojev, ni bila izločena; obvestilo o oddaji naročila je bilo prepozno oddano v objavo; zapisnik o odpiranju ponudb ni bil na ustrezen način posredovan ponudnikom;
• Zakon o javno-zasebnem partnerstvu: ni bilo preverjeno, ali bi bilo projekte mogoče izvesti kot javno-zasebno partnerstvo.
• Neskladja s predpisi pri dodeljevanju transferov:
• Zakon o javnih financah: sredstva so bila izplačana iz proračuna, čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji; obveznosti niso bile prevzete s pisno pogodbo; postopek za dodelitev sredstev ni bil izveden v skladu z zakonom; v postopku za dodelitev sredstev so sodelovali tudi drugi udeleženci; ni se izvajal ustrezen nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravne osebe;
• Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja: s pravilnikom niso bila predpisana merila;
• Zakon o subvencioniranju študentske prehrane: kakovost hrane ni bila upoštevana kot prednostni kriterij pri javnem razpisu;
• Zakon o varstvu kulturne dediščine: pogodba o financiranju je bila sklenjena pred podelitvijo pooblastila;
• Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja: ni bila zahtevana odprava pomanjkljivosti v vlogi;
• Uredba o ureditvi trga z vinom: ocenjevalni listi niso bili podpisani;
• Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog: pogoji za izbor so bili neustrezno določeni; ni razvidno, kdo je ocenjeval vloge; 
• Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu: v programu izvajanja koncesionirane dejavnosti ni bilo navedb o organizaciji izvajanja prevozov in kalkulacij cen; višina kompenzacije je bila neustrezno določena;
• Uredba o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture: za določitev sredstev niso bile uporabljene pravilne osnove;
• Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva: sklep o določitvi cene ni bil izdan pravočasno; pri določitvi obsega financiranja niso bili upoštevani ustrezni podatki;
• Pravilnik o uvajanju novega načina financiranja in organizacije vzgojno-izobraževalnega dela v srednjih in višjih strokovnih šolah ter dijaških domovih: pogodba je bila sklenjena prepozno;
• Pravilnik o normativih za financiranje višjih strokovnih šol: pogodbe o financiranju niso bile pravočasno sklenjene oziroma sklepi o financiranju niso bili pravočasno izdani; pri določitvi obsega financiranja niso bili upoštevani ustrezni podatki;
• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva: višina akontacije ni bila določena;
• Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole: višina akontacije ni bila določena;
• Pravilnik o zaključku izvrševanja državnega in občinskih proračunov: obveznosti so bile prevzete po zaključku izvrševanja proračuna.

Druga neskladja s predpisi:

• Zakon o varstvu okolja: Sklad za podnebne spremembe ni bil ustanovljen kot proračunski sklad;
• Zakon o vodah: Sklad za vode ni bil ustanovljen kot proračunski sklad;
• Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov: ni bil sprejet program promocije, niso bili odrejeni sektorji, ki so v program vključeni, in niso bile vzpostavljene sheme kakovosti; ni bila sprejeta uredba o začetku in višini plačevanja prispevka;
• Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki, za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj: ni bil izpolnjen pogoj za izdajo poroštva;
• Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti: cenitev ni bila izdelana v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. 

Vlada Republike Slovenije in vladni proračunski uporabniki med izvajanjem revizije niso odpravili vseh napak in nepravilnosti, zato je računsko sodišče zahtevalo predložitev odzivnih poročil, podalo pa je tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

Plakat s prikazom prihodkov, odhodkov in primarnega primankljaja Proračuna Republike Slovenije v letu 2015