Predsednik Igor Šoltes in vrhovni državni revizor dr. Miroslav Kranjc sta danes predstavila novo revizijsko poročilo o učinkovitosti upravljanja z medicinsko opremo – primer operacijskih miz, kjer sta bila revidiranca Ministrstvo za zdravje ter Klinični center Ljubljana. Namen revizije je bil oceniti stanje na področju upravljanja z medicinsko opremo, ključno vprašanje, ki je bilo zastavljeno ob načrtovanju revizije, pa je bilo, kako odgovorni s to opremo upravljajo.
Medicinska oprema se nabavlja iz javnih sredstev, katerih vir so v več kot 98 odstotkih sredstva, zbrana s prispevki in davki občanov. V letih od 2000 do vključno 2006 so bolnišnice in ministrstvo skupaj namenile nakupom medicinske opreme 144.258.672 evrov. Sistem upravljanja z medicinsko opremo je del sistema zdravstvenega varstva, za katerega je pristojno ministrstvo. Poleg tega ministrstvo prek načrtov razvojnih programov in izvrševanja Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za obdobje od leta 1994 do 2008 načrtuje nakupe medicinske opreme, z javnimi naročili pa jih tudi neposredno izvaja.
Po mnenju računskega sodišča ministrstvo pri izvajanju nalog, povezanih z upravljanjem z medicinsko opremo, ni učinkovito. Revizorji računskega sodišča so ugotovili, da ministrstvo nima ustreznih podatkov o upravljanju bolnišnic z medicinsko opremo.
Ministrstvo ne spremlja zadovoljivo poročil o doseganju ciljev in rezultatov, ki so jih bolnišnice dolžne pripraviti vsako leto, zato obstaja tveganje, da med bolnišnicami in ministrstvom programski cilji niso usklajeni, predvsem pa se ne merijo s kazalci uspešnosti in učinkovitosti izvajanja dejavnosti, za katere bi se dogovorili skupno.Z vidika posameznih faz upravljanja z medicinsko opremo je računsko sodišče preverilo dve, v preteklosti v javnosti močno opaženi javni naročili, in sicer javno naročilo za 38 operacijskih miz, ki ga je v vrednosti 4.806.208 evrov izvedel Klinični center, ter za 18 operacijskih miz, ki ga je izvedlo ministrstvo, njegova vrednost pa je bila 1.404.452 evrov. Pri prvem gre za javno naročilo, ki ga je naročnik izvedel samostojno, pri drugem pa za skupno javno naročilo, ki ga je za pet bolnišnic izvedlo ministrstvo. Za obe javni naročili je računsko sodišče ugotovilo, da sta primera slabega upravljanja z medicinsko opremo.
Predstavitev z novinarske konference
