Računsko sodišče je revidiralo pravilnost ravnanja z nepremičnim premoženjem v Občini Šempeter-Vrtojba v letih 2008 in 2009.

Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti ravnanja z nepremičnim premoženjem občine v letih 2008 in 2009.

Računsko sodišče je o pravilnosti ravnanja z nepremičnim premoženjem v Občini Šempeter-Vrtojba v letih 2008 in 2009 izreklo negativno mnenje, ker občina ni poslovala v skladu s predpisi v naslednjih primerih:

• ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih in stavbah v njeni lasti;
• ni imenovala skrbnika pravnega posla ravnanja z nepremičnim premoženjem, prav tako pa ta ni bil določen v nobeni pogodbi, povezani z ravnanjem z nepremičnim premoženjem;
• v dopolnjenih letnih načrtih pridobivanja nepremičnega premoženja ni navedla predvidenih sredstev za pridobitev nepremičnin;
• posamični program ravnanja za nakup zemljišč je sprejela enajst mesecev po sklenitvi pogodbe;
• občinskemu svetu ni predložila poročila o realizaciji letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem v letih 2008 in 2009;
• v desetih primerih sklenitve neposredne pogodbe ni objavila namere o sklenitvi neposredne pogodbe na spletni strani, se z zainteresiranimi osebami ni pogajala o ceni in posamičnim programom ravnanja, ni priložila osnutka pravnega posla;
• prodala je stavbna zemljišča v ocenjenem znesku 38.336 evrov z neposredno pogodbo;
• ni sprožila postopkov razveze pogodbe o prodaji zemljišč zaradi neizpolnitve bistvenega pogoja iz pogodbe in javnega razpisa (pridobitev gradbenega dovoljenja v določenem roku), niti se ni odzvala na zamudo roka za izpolnitev obveznosti − ki je bila določena kot bistvena sestavina pogodbe −, na drug zakonsko predviden način; podaljšala je pogodbeni rok v neskladju s pogoji iz javnega zbiranja ponudb; ni opravila natančnega pravnega pregleda stanja zemljišč;
• sklenila je menjalno pogodbo (pogodbena vrednost 81.520 evrov), v kateri je bila razlika med zamenjanima nepremičninama večja od 20 odstotkov;
• soustanovila je zasebni zavod za opravljanje tipičnih gospodarskih, tržnih dejavnosti, ki imajo pridobitno naravo; z dodatnima dejavnostma zasebnega zavoda občinski svet ni bil seznanjen in k njima ni dal soglasja; občinski svet ni dal soglasja k spremembi vršilca dolžnosti poslovodnega organa zasebnega zavoda; ni poskrbela, da bi bil projekt izgradnje objektov zasebnega zavoda (tudi doma za starejše), pri katerem izhajajo elementi tako javnega naročila kot tudi javno-zasebnega partnerstva, oddan po predpisih s področja javnega naročanja in javno-zasebnega partnerstva; v last zasebnega zavoda je prenesla 10.948 kvadratnih metrov zemljišč v skupni vrednosti 1.033.009 evrov kot stvarni vložek;
• za poslovni prostor, ki ga je oddala v najem, ni pripravila posamičnega programa ravnanja; ni objavila namere o oddaji poslovnega prostora v najem (letni pogodbeni znesek 6.360 evrov) in sklenila je pogodbo o najemu poslovnega prostora za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja v neskladju z določili javnega zbiranja ponudb;
• v petih pogodbah o najemu je določila prekratek rok za plačilo najemnine, v treh pogodbah o najemu pa ni določila načina usklajevanja najemnin;
• izvedla je pobot vloženih sredstev v preureditev poslovnega prostora z vnaprej plačano najemnino v škodo občine v znesku 2.722 evrov;
• zaradi neplačevanja najemnine ni odpovedala najemne pogodbe in ni začela postopka izpraznitve poslovnih prostorov;
• za šest postopkov oddaje zemljišč v najem in za štiri postopke ustanovitve služnostne pravice ni sprejela posamičnega programa ravnanja;
• v postopku ustanovitve stavbne pravice (plačilo nadomestila v letu 2009 v skupnem znesku 13.750 evrov) in v dveh postopkih ustanovitve služnostne pravice (plačilo nadomestila v letu 2009 v skupnem znesku 2.240 evrov) ni pridobila cenitve nepremičnega premoženja;
• pridobitelju služnostne pravice je dovolila brezplačno pridobitev služnostne pravice in ni izstavila računa za enkratno denarno odškodnino za podeljeno služnostno pravico v znesku 20.000 evrov.

Računsko sodišče je od Občine Šempeter-Vrtojba zaradi nepravilnosti, ki jih je odkrilo pri poslovanju in niso bile odpravljene med revizijo, zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora občina izkazati ustrezne popravljalne ukrepe, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.