Računsko sodišče je izvedlo revizijo poslovanja Pošte Slovenije, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju: Pošta Slovenije) v delu, ki se nanaša na prenos nenaslovljenih publikacij v letih od 2007 do 2010.

Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti in učinkovitosti poslovanja Pošte Slovenije pri prenosu nenaslovljenih publikacij v letih od 2007 do 2010.

Za pravilnost poslovanja Pošte Slovenije pri prenosu nenaslovljenih publikacij v letih 2007–2010 je računsko sodišče Pošti Sloveniji izreklo pozitivno mnenje, saj smo ugotovili, da so interni akti pri odobravanju popustov, plačilnih rokov in drugih elementov pogodb omejevali le področne direktorje, ne pa tudi poslovodstva Pošte Slovenije. Ker je v revidiranih primerih pogodbe podpisalo poslovodstvo ali je o vsebini posamezne pogodbe odločal tudi nadzorni svet, nepravilnosti niso bile ugotovljene. 

Računsko sodišče je v zvezi z učinkovitostjo poslovanja Pošte Slovenije pri prenosu nenaslovljenih publikacij v letih 2007–2010 ugotovilo, da storitve prenosa nenaslovljenih publikacij niso bile subvencionirane s prihodki od izvajanja univerzalnih poštnih storitev, saj je celoten obseg tega dela poslovanja izkazoval dobiček.  

Pošta Slovenije je pri sklepanju pogodb za prenos nenaslovljenih publikacij večinoma določala ceno z upoštevanjem popustov na ceno v veljavnem ceniku iz internega akta. Vendar višina popustov, določenih v internem aktu, ne izhaja iz izračunov, s katerimi bi bili popusti utemeljeni glede na stroške izvajanja storitve prenosa nenaslovljene publikacije, poslovodstvo pošte pa pri odobravanju popustov niti ni imelo omejitev.

Pošta Slovenije pri izvajanju storitev prenosa nenaslovljenih publikacij v obdobju 2007–2010 ni ugotavljala višine stroškov opravljanja prenosa nenaslovljene publikacije, pri določitvi cene oziroma višine popusta na ceno v veljavnem ceniku pa ni v vseh primerih zagotovila, da bi s prihodki od teh storitev pokrila njihove stroške. S takim ravnanjem je povzročila nepokrivanje lastne cene z vključenim povprečnim stroškom kapitala v znesku 290.039 evrov, pri tem pa ustvarila tudi negativen rezultat v znesku 242.074 evrov. Pošta Slovenije je pri sklepanju in izvajanju pogodb o storitvah prenosa nenaslovljenih publikacij ravnala neustrezno, saj je odobravala popust na ceno v veljavnem ceniku glede na napovedano in ne na dejansko količino prenesenih nenaslovljenih publikacij, ali pa odobrila višji popust, kot je izhajalo iz internih aktov, zato je dosegla za 39.283 evrov manj prihodka. 

Čeprav so nekateri naročniki s plačevanjem računov zamujali dalj časa, Pošta Slovenije s pravočasnim in odločnim ukrepanjem ni zavarovala svojih terjatev in neplačanih računov ni izterjala. Ker je z odločnejšo izterjavo zapadlih plačil odlašala, so bili za nekatere naročnike začeti stečajni postopki oziroma dolžnik izbrisan iz sodnega registra. Izterljivost teh terjatev je postala praktično nemogoča, zato obstaja velika verjetnost, da bo izgubila sredstva v znesku 260.025 evrov, saj je višina poplačanih terjatev v stečajnem postopku oziroma od lastnika izbrisane družbe vprašljiva.

Računsko sodišče je za odpravo ugotovljene neučinkovitosti od Pošte Slovenije zahtevalo izvedbo popravljalnega ukrepa, in sicer pripravo načrta aktivnosti za izvedbo podlag oziroma izračunov za višino popustov določenih v internih aktih, s katerimi bo utemeljila njihovo višino glede na stroške izvajanja storitve prenosa nenaslovljene publikacije.

Računsko sodišče je Pošti Slovenije podalo tudi priporočilo, da naj z analizo o dejanskih prevzetih količinah za prenos nenaslovljenih publikacij preveri učinek odobrenih popustov na cene iz cenika na podlagi napovedanih količin ter v pogodbe vključi klavzulo o določitvi končne višine popusta in poračunu opravljene storitve ob zaključku pogodbenega obdobja.