Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: ministrstvo), Carinske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: carinska uprava) in Policije (v nadaljevanju: policija) pri izvajanju čezmejnega pošiljanja odpadkov. Naloge na področju okolja je do 10. 2. 2012 opravljalo Ministrstvo za okolje in prostor, na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije pa se izvajanje nalog, ki so predmet revizije, od 10. 2. 2012 nadaljuje na ministrstvu.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti poslovanja ministrstva, carinske uprave in policije pri izvajanju postopkov za čezmejno pošiljanje odpadkov v obdobju od leta 2009 do leta 2011. Računsko sodišče je ocenjevalo učinkovitost poslovanja ministrstva, carinske uprave in policije tako, da je iskalo odgovore na vprašanji, ali je ministrstvo vzpostavilo učinkovito spremljanje in evidentiranje tokov odpadkov prek meja Republike Slovenije in ali so ministrstvo, carinska uprava in policija zagotovili učinkovit nadzor nad pošiljkami odpadkov prek meja Republike Slovenije.
Čezmejni promet z odpadki je posledica nezadostnih zmogljivosti za predelavo in odstranjevanje nastalih odpadkov v večini držav, pa tudi iskanja ekonomsko ugodnejših možnosti predelave ali odstranjevanja odpadkov predvsem v manj razvitih državah. Takšne cenejše možnosti se nemalokrat izkažejo za okoljsko neustrezne ali škodljive, zato so za države članice Evropske unije z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov natančno predpisani pogoji in postopki, ki jih morajo pošiljatelji in prejemniki pošiljk odpadkov izpolnjevati in izvesti za uvoz, izvoz ali tranzit odpadkov. Za učinkovito izvajanje načel in postopkov čezmejnega pošiljanja odpadkov morajo države članice zagotoviti številne podatke in informacije ter omogočiti njihovo izmenjavo med institucijami, pristojnimi za izvedbo posameznih postopkov.
Ministrstvo ne zagotavlja celovitih, popolnih in zanesljivih podatkov o predelavi in obdelavi odpadkov ter o čezmejnih tokovih odpadkov. Iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: statistični urad) o nastanku odpadkov, načinih ravnanja z odpadki in čezmejnih tokovih odpadkov, je mogoče ugotoviti, da se stopnja samozadostnosti Republike Slovenije pri odstranjevanju odpadkov povečuje. Celovite analize samozadostnosti Republike Slovenije pri odstranjevanju odpadkov ni mogoče opraviti, ker ministrstvo ne zagotavlja ustreznih podatkov o zmogljivostih odstranjevanja in predelave odpadkov, saj ni vzpostavilo celovitega in popolnega registra podatkov o varstvu okolja, pa tudi ne internih evidenc, ki bi te podatke vsebovale. Iz podatkov statističnega urada izhaja, da je bilo v Republiki Sloveniji leta 2011 predelanih in odstranjenih 12 odstotkov odpadkov več, kot jih je bilo v tem letu na območju Republike Slovenije, vendar ministrstvo za to razliko nima ustreznega pojasnila. Podatki o čezmejnih tokovih odpadkov iz evidenc carinske uprave, Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: agencija) in statističnega urada se med seboj pomembno razlikujejo, vendar pa ministrstvo razloga za razhajanja podatkov ni ugotovilo, saj doslej teh podatkov ni zbiralo, analiziralo ali usklajevalo. Ministrstvo zato nima ustreznih podlag za pripravo celovite politike ravnanja z odpadki, predvsem v delu, ki se nanaša na odstranjevanje in predelavo odpadkov, v povezavi s čezmejnim prometom z odpadki in za določitev tveganj za učinkovito izvajanje nadzora čezmejnega pošiljanja odpadkov.
Ministrstvo ni zagotovilo vseh potrebnih pogojev in podatkov za učinkovito izvajanje Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov, saj ni izdelalo operativnih programov ravnanja z odpadki, da bi ob izdaji soglasij za uvoz in izvoz odpadkov ter ob pripravi ugovorov pošiljkam odpadkov, ki so namenjene v obrate za odstranjevanje, agencija lahko preverila upoštevanje temeljnega načela samozadostnosti. Ministrstvo tudi ni predlagalo določitve kazni za kršitve predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov na podlagi opravljene analize, v kateri bi prikazalo povezavo med vsebino kršitve, ekonomsko koristjo, ki jo kršitev pomeni za povzročitelja, in velikostjo kazni, in tako zagotovilo, da bi bile kazni sorazmerne, da bi delovale odvračilno in bi bile učinkovite, saj jih ni določilo na podlagi opravljene analize. Kazni za posamezne kršitve je sicer predpisalo v razponu, vendar ni opredelilo kriterijev za določitev velikosti kazni.
Agencija ni zagotovila v celoti učinkovite izdaje in spremljanja soglasij za čezmejni promet z odpadki. Ob izdaji soglasij ni opravljala vseh predpisanih preveritev, da bi lahko ugovarjala predvidenim pošiljkam odpadkov zaradi kaznovanosti prijaviteljev pošiljk odpadkov. Agencija je soglasja prijaviteljem pošiljk izdajala pravočasno, na podlagi predpisane dokumentacije, vendar pa ni zagotovila njihovega učinkovitega spremljanja. Leta 2011 v informacijskem sistemu za spremljanje izdanih soglasij ni pravočasno evidentirala prejetih dokazil o izvajanju pošiljk odpadkov, zato ni imela pregleda nad izvajanjem soglasij in ustreznih podatkov o zaključku pošiljanja odpadkov, da bi izvajalcem pošiljk lahko pravočasno vračala predložena finančna jamstva za dobro izvedbo posla. Agencija Evropski komisiji zato ni pravočasno posredovala poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov za leto 2010 z vsemi zahtevanimi podatki.
Institucije, pristojne za nadzor čezmejnega pošiljanja odpadkov, nadzorov niso izvajale na podlagi opravljene skupne analize tveganj. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, ki od 17. 11. 2012 opravlja naloge kot Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: inšpektorat), carinska uprava in policija so nadzor nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov načrtovali v okviru svojih pristojnosti, na podlagi parcialne analize tveganj, predvsem na podlagi ugotovitev iz predhodno opravljenih inšpekcijskih pregledov in analize prijaviteljev pošiljk odpadkov. Ministrstvo ni opravilo celovite analize izvajanja in učinkov nadzora čezmejnega pošiljanja odpadkov, da bi ugotovilo, ali sta število in predmet nadzorov ustrezna, in da bi lahko določilo dejavnike, ki vplivajo na tveganja pri čezmejnem pošiljanju odpadkov. Ministrstvo zato ni pridobilo ustrezne podlage za oceno, ali so kazni za sankcioniranje prekrškov določene tako, da so sorazmerne in učinkovite ter da delujejo odvračilno. Agencija ni vzpostavila popolne, zanesljive in točne evidence o nezakonitih pošiljkah odpadkov, o katerih je poročala Evropski komisiji, saj ni zagotovila vodenja spisov o nezakonitih pošiljkah odpadkov, da bi bilo mogoče potrditi, ali so bila ob izkazanih sumih za nezakonite pošiljke odpadkov opravljena vsa dejanja in postopki za potrditev obstoja pogojev za nezakonito pošiljko odpadkov.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od ministrstva zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov, ki se nanašajo na vzpostavitev rednega spremljanja podatkov o čezmejnih tokovih odpadkov, pripravo operativnih programov ravnanja z odpadki, pripravo predlogov dopolnitev in sprememb predpisov, s katerimi bi se določili vsi pogoji za izdajo soglasij ter določile sorazmerne, odvračilne in učinkovite kazni za kršitve predpisov o čezmejnem pošiljanju odpadkov, določitev predlogov kriterijev za izrekanje kazni, ki se nanašajo na kršenje Zakona o varstvu okolja, in predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, in na izdelavo pregleda vseh postopkov čezmejnega prometa z odpadki z opredelitvijo časa ter kadrov, potrebnih za izvedbo vseh predpisanih postopkov in učinkovito izvajanje čezmejnega pošiljanja odpadkov.
Računsko sodišče je ministrstvu, agenciji, inšpektoratu, carinski upravi in policiji podalo tudi priporočila za bolj učinkovito spremljanje podatkov o čezmejnih tokovih odpadkov, opravljenih postopkih in nadzorih čezmejnega pošiljanja odpadkov ter za sprotno izmenjavo podatkov med pristojnimi institucijami.
