Računsko sodišče je revidiralo pravilnost in učinkovitost poslovanja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Splošni bolnišnici Novo mesto, Psihiatrični bolnišnici Begunje, Zdravstvenem domu Ljubljana, Zdravstvenem domu Celje in Zdravstvenem domu Koper v letih 2010 in 2011.

Cilj revizije je bil podati mnenje o pravilnosti poslovanja zavodov glede omogočanja in evidentiranja različnih vrst odsotnosti zaposlenih z dela ter mnenje o učinkovitosti zavodov pri obvladovanju različnih vrst odsotnosti zaposlenih z dela.

Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja vsem šestim zavodom izreklo mnenje s pridržkom. V reviziji so bila ugotovljena pogostejša ravnanja v nasprotju s predpisi pri določanju letnega dopusta, in sicer v naslednjih primerih:

• nedoločitev delovnih mest, na katerih se pojavljajo pogoji dela, kot so hrup in vibracije, prah, večje obremenitve vida, neugodne klimatske razmere, nevarnost infekcije, delo s kemikalijami, večje fizične obremenitve ter nepravilna določitev letnega dopusta za delo v teh delovnih pogojih;
• nepravilna določitev letnega dopusta zaradi dela v prosekturi, intenzivni terapiji III, intenzivni negi in terapiji I. in II. stopnje, operacijski sobi in teamu, ki dela v urgentni službi, ter zaradi dela v posebnih pogojih (dežurstvo, izmensko, popoldansko, nočno in terensko delo);
• nepravilna določitev letnega dopusta zaradi invalidnosti ter glede na zavarovalno dobo delavcev;
• neupravičena določitev letnega dopusta, ki se nanaša na intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami;
• neupravičena določitev letnega dopusta za delo s citostatiki oziroma za delo v območju ionizirajočega sevanja;
• neupoštevanje omejitev glede najvišjega skupnega števila dni letnega dopusta (45 oziroma 55 dni, če je šlo za javnega uslužbenca, ki dela z viri ionizirajočega sevanja).

Največ nepravilnosti je nastalo zaradi nepravilnega evidentiranja prisotnosti oziroma odsotnosti javnih uslužbencev z dela ter zaradi ročnega odštevanja porabljenega letnega dopusta, kar je privedlo do napačnega stanja letnega dopusta ob koncu let, na katera se nanaša revizija. Zaradi tega so javni uslužbenci koristili več oziroma manj dni letnega dopusta, kot bi ga lahko.

Večina zavodov v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni ustrezno vsebinsko načrtovala strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja javnih uslužbencev. Obenem so imeli zavodi pomanjkljive evidence sklenjenih pogodb o izobraževanju in niso zagotavljali ustreznega spremljanja izvajanja določil pogodb o izobraževanju. Z javnimi uslužbenci zavodi niso vedno sklenili pogodb o izobraževanju ali pa so bila določila pogodb glede na predpise pomanjkljiva.

Zavodi za pravilno in upravičeno koriščenje izrednega dopusta niso imeli vseh dokazil za upravičeno odobritev izrabe izrednega dopusta. Dva zavoda sta javnim uslužbencem odobravala dva prosta dneva zaradi darovanja krvi, čeprav ima javni uslužbenec pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače zaradi darovanja krvi (zgolj) na dan, ko prostovoljno daruje kri. 

Zavodi niso bili učinkoviti pri izvajanju ukrepov za obvladovanje različnih vrst odsotnosti zaposlenih z dela, saj niso zagotovili vseh ustreznih podlag za upravljanje odsotnosti zaposlenih z dela, niso dosledno spremljali in analizirali posameznih vrst odsotnosti v zavodu ter zagotavljali vseh ustreznih podlag za upravljanje odsotnosti javnih uslužbencev z dela, kakor tudi niso dosledno izvajali ukrepov za obvladovanje odsotnosti javnih uslužbencev zaradi zdravstvenih razlogov ter niso načrtovali, izvajali in spremljali izvajanja izobraževanj, strokovnih izpopolnjevanj in usposabljanj javnih uslužbencev:

• zavodi niso imeli vseh podlag v obliki internih aktov, ki bi urejali prisotnost javnih uslužbencev na delovnem mestu;
• za določanje letnega dopusta so le trije zavodi imeli interni akt, v katerem so bili podrobneje določeni kriteriji za določitev dodatnih dni letnega dopusta;
• le en zavod je za leti 2010 in 2011 v letnih aktih načrtoval spremljanje odsotnosti zaposlenih; ciljne stopnje odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov, ki bi jo skušali doseči, pa ni določil noben zavod;
• večina zavodov ni izračunavala kazalnikov po metodologiji Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bi bili primerljivi na državni ravni;
• zavodi niso analizirali odsotnosti zaradi bolezni znotraj zavoda za posamezne organizacijske enote ali po različnih kategorijah (po poklicnem profilu, starosti, spolu in podobno) in niso ugotavljali vzrokov za odsotnost javnih uslužbencev zaradi bolniškega staleža;
• niso imeli pravil o nadomeščanju odsotnih javnih uslužbencev, ki bi bila določena na formalen način;
• niso imeli podatkov, koliko so znašali stroški odsotnosti javnih uslužbencev, saj so le delno spremljali stroške, ki so izhajali iz opravljenih nadur, povečanega obsega dela, sklenjenih podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava ter dela dijakov in študentov prek študentskega servisa zaradi nadomeščanja odsotnih javnih uslužbencev;
• kljub izvajanju nekaterih preventivnih in kurativnih ukrepov zavodi niso ugotavljali dejanskega vpliva izvedenih ukrepov na zmanjšanje odsotnosti javnih uslužbencev zaradi zdravstvenih razlogov;
• večina zavodov ni ustrezno načrtovala programa strokovnega izobraževanja javnih uslužbencev;
• kljub določilom v pogodbah o izobraževanju javni uslužbenci zavoda niso obveščali o poteku izobraževanja, zavodi pa dokazil o tem niso zahtevali;
• strokovni sveti zavodov niso niti enkrat letno obravnavali poročila o strokovnem izpopolnjevanju zaposlenih;
• zaradi pomanjkanja sredstev zavodi večini javnih uslužbencev niso zagotavljali strokovnega izpopolnjevanja v obsegu, ki ga določajo kolektivne pogodbe.

Računsko sodišče je zavodom podalo priporočila za izboljšanje poslovanja. Univerzitetni klinični center Maribor, Psihiatrična bolnišnica Begunje ter Zdravstveni dom Celje v reviziji niso odpravili vseh nepravilnosti, zato je računsko sodišče od njih zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih bodo izkazali, da so določili ovrednoten program strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja po tarifnih skupinah oziroma izdelali načrt aktivnosti z navedbo aktivnosti, odgovornih oseb in rokov za vzpostavitev evidence opravljenega dela posameznega javnega uslužbenca v kontroliranem območju ionizirajočega sevanja.