Na sedežu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v Parizu je 27. in 28. maja 2026 potekalo srečanje vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic OECD, ki se ga je udeležila tudi predsednica računskega sodišča Jana Ahčin.
Prvi dan srečanja je potekal forum Obnova javnih financ, kjer so se poleg vrhovnih revizijskih institucij zbrali ministri za finance, člani parlamentov in neodvisne fiskalne institucije, da bi razpravljali o rešitvah za današnje akutne fiskalne izzive. V okviru foruma je bilo predstavljeno poročilo Krepitev neodvisnosti vrhovnih revizijskih institucij: Pogled na neformalne dejavnike, ki presegajo pravne zaščitne ukrepe, ki je rezultat sodelovanja med Razvojno iniciativo INTOSAI in globalnim projektom o neodvisnosti VRI, s podporo inštituta za varnost in neprekinjeno poslovanje (SECO), Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
Poročilo izpostavlja ključno vlogo VRI pri revidiranju upravljanja z javnimi sredstvi ter ocenjevanju uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti javnega sektorja, s čimer zagotavljajo, da vlade prevzamejo odgovornost, in prispevajo k ohranjanju zaupanja državljanov. Medtem ko se države borijo z naraščajočimi fiskalnimi pritiski, zapletenimi politikami in upadanjem zaupanja, je še toliko bolj pomembno, da VRI delujejo neodvisno in učinkovito.
Drugi dan so udeleženci v okviru letnega srečanja vodij VRI razpravljali o vlogi revizij smotrnosti poslovanja. Posebna pozornost je bila namenjena strategijam za doseganje učinkov revizij smotrnosti poslovanja, ki predstavljajo enega osrednjih stebrov delovanja večine vrhovnih revizijskih institucij.
Pomemben del srečanja je bil namenjen iskanju ravnovesja med preudarnostjo in inovativnostjo v javnem sektorju. Izpostavljeno je bilo, da se javni sektor sooča z vse večjimi pričakovanji po večji agilnosti in hitrosti delovanja, kar lahko zahteva, da postane manj zadržan do tveganj.
Razprave so bile osredotočene tudi na vpliv umetne inteligence na revizijsko dejavnost. Udeleženci so razpravljali o uporabi umetne inteligence v reviziji ter o tem, kako revizijske institucije uvajajo UI v svoje vsakodnevno delo za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti postopkov.
V zaključnem delu srečanja so udeleženci obravnavali vplive podnebnih sprememb in ekstremnih vremenskih dogodkov na javne finance. Predstavljene so bile ugotovitve OECD ter analitično orodje za izračun fiskalnih vplivov podnebnih sprememb. Vrhovne revizijske institucije so ob tem delile tudi svoje izkušnje.
Povezava:
Poročilo Krepitev neodvisnosti vrhovnih revizijskih institucij: Pogled na neformalne dejavnike, ki presegajo pravne zaščitne ukrepe (v angleškem jeziku)