V ponedeljek, 9. decembra 2024, je v Kongresnem centru Brdo potekala slovesnost ob 30. obletnici ustanovitve Računskega sodišča Republike Slovenije in zagotovitve pogojev za delovanje naše vrhovne državne revizijske institucije. Obletnica računskega sodišča je predstavljala pomemben mejnik, ob katerem so se ozrli na dosežke preteklosti in se obenem zazrli v prihodnost.
Na slavnostnem dogodku so se zbrali visoki predstavniki Republike Slovenije, vsi nekdanji predsedniki računskega sodišča, prvi predsednik dr. Vojko A. Antončič in nekdanja predsednika dr. Igor Šoltes in Tomaž Vesel, ter sedanji in nekdanji zaposleni ter vodje in predstavniki številnih drugih vrhovnih revizijskih institucij (VRI).
Med uglednimi gosti sta bila tudi generalna sekretarka Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) in predsednica VRI Avstrije dr. Margit Kraker in prvi podpredsednik evropske organizacije vrhovnih revizijskih institucij (EUROSAI) in predsednik VRI Slovaške republike dr. Ľubomír Andrassy. Dogodka so se udeležili tudi vodje in predstavniki VRI Hrvaške, Črne gore, Severne Makedonije, Poljske, Srbije, Češke republike in Madžarske.
Zbrane sta poleg gostiteljice dogodka, predsednice računskega sodišča Jane Ahčin, nagovorila slavnostna govornika: predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in predsednik Evropskega računskega sodišča (ECA) Tony Murphy.
Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je v pozdravnem govoru izpostavila izjemno pomembno pot, ki jo je v 30 letih delovanja prehodilo računsko sodišče. »S predanim in strokovnim delom so generacije državnih revizorjev postavljale standarde transparentnosti, odgovornosti in integritete pri revizijskem nadzoru porabe javnega denarja. Pri tem so vedno sledile načelu dobrega gospodarja in skrbele za to, da so sredstva državljanov, s katerimi upravljajo različne institucije, porabljena učinkovito, zakonito in pregledno,« je dejala. Poudarila je, da nas v sedanjih, izzivov polnih časih, ta častitljiva obletnica opominja na pretekle prelomne dosežke, ki se jih ob tej priložnosti z veseljem spominjamo. »Vzpodbuja pa nas tudi k razmisleku o naši skupni prihodnosti ter kliče k sprejemu premišljenih odločitev o tem, kako izkoristiti priložnosti ter se uspešno soočiti s preizkušnjami, ki nas čakajo v prihodnje,« je še dodala Ahčin.
Ob pomembni obletnici se je predsednica računskega sodišča zahvalila tako sedanjim kot nekdanjim zaposlenim za njihov izjemen prispevek k doseganju visokih standardov in rezultatov. V govoru je omenila tudi pogled v prihodnost, ki je usmerjen v odgovorno in ambiciozno delovanje. Predsednica računskega sodišča je zagotovila, da bo računsko sodišče tudi v prihodnje sledilo vodilu, da mora biti poraba javnih sredstev pravilna in smotrna ter mora prinašati največjo možno korist za državljane, s čimer bo prispevalo k dolgoročnemu napredku družbe in krepitvi demokratičnih vrednot.
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru poudarila, da se je računsko sodišče v treh desetletjih s strokovnostjo in predanostjo vseh zaposlenih razvilo v sodoben, neodvisen organ, ki uživa ugled doma in v mednarodnem okolju. Kot neodvisen varuh javnega denarja igra ključno vlogo pri zagotavljanju, da denar davkoplačevalcev služi skupnemu namenu.
»Javni denar niso le številke v državnih bilancah ali zneski na računih institucij. To so sredstva, ki so plod dela ljudi – naše skupne moči, ustvarjalnosti in solidarnosti. Zato je skrb za odgovorno upravljanje javnih sredstev več kot zgolj obveznost, ki izhaja iz zakonodaje. Je moralna odgovornost, ki nas vse zavezuje in od katere je odvisno zaupanje ljudi v družbene in politične sisteme,« je pojasnila predsednica republike.
Ob koncu nagovora je predsednica republike dr. Pirc Musar opozorila, da sodobni svet prinaša številne nove izzive – od digitalizacije in novih tehnologij do vse bolj zapletenih finančnih sistemov: »A osnovno načelo ostaja isto: javni denar je skupno dobro, ki zahteva natančno, pošteno in odgovorno ravnanje. S pravočasnim zaznavanjem tveganj, z mednarodnimi izkušnjami, z izvajanjem revizijskih pristojnosti na visoki ravni in z ozaveščanjem javnosti o javni porabi računsko sodišče prispeva k cilju, ki ga zasledujemo vsi - da je naša lepa Slovenija učinkovita, konkurenčna, trajnostno usmerjena in socialno pravična sodobna država.«
Predsednik Evropskega računskega sodišča Tony Murphy je v svojem nagovoru predanim strokovnjakom računskega sodišča, tako preteklim kot sedanjim, izrekel priznanje za njihove neprecenljive prispevke. Med drugim je v govoru izpostavil, da je zaupanje temelj demokratičnega upravljanja in da je v današnjem globalnem kontekstu njegova krhkost postala vse bolj očitna. »Zaupanje se gradi na vidnosti in razumevanju procesov odločanja. Ko državljani razumejo, kako se sprejemajo odločitve, se njihovo zaupanje v institucije okrepi, to pa krepi našo demokratično osnovo. Računsko sodišče Republike Slovenije igra ključno vlogo v tem procesu. V zadnjih 30 letih je izdalo več kot 2.500 revizijskih poročil, ki ponujajo ključne vpoglede, ugotovitve in priporočila, ki koristijo uporabnikom javnih sredstev. S svojim neodvisnim in objektivnim delom računsko sodišče spodbuja zaupanje med javnimi institucijami in slovenskimi državljani.«
Murphy je poudaril tudi, da računsko sodišče ni zgolj nacionalna institucija in z velikim ponosom izpostavil njeno aktivno in pomembno zavezanost mednarodnemu sodelovanju: »Od leta 1995 sodeluje z organizacijami, kot sta INTOSAI in EUROSAI, ter se udeležuje mednarodnih srečanj, ki spodbujajo sodelovanje in izmenjavo najboljših praks med vrhovnimi revizijskimi institucijami. Računsko sodišče ima pomembno vlogo v Kontaktnem odboru, ki predstavlja forum za razprave med predstavniki različnih držav o učinkovitih revizijskih praksah.« V zaključku je še poudaril, da je neodvisnost vrhovnih revizijskih institucij ključnega pomena za njihovo učinkovitost in verodostojnost. Da bi ohranile to neodvisnost, je nujno, da so ustrezno financirane, kar jim omogoča, da dosledno zagotavljajo visokokakovostne rezultate. »Rek "prihodnost je odvisna od naših dejanj v sedanjosti" odraža bistvo dela računskega sodišča, saj tlakuje pot do odgovornega in trajnostnega ravnanja ter s tem zagotavlja prihodnjim generacijam pravično in enakopravno družbo. Naj se na to pot podamo skupaj,« je sklenil.
Pred tridesetimi leti se je Slovenija pridružila sodobnim državam, ki imajo več stoletno tradicijo v revidiranju javne porabe. 28. julija 1994 je tedanji predsednik Republike Slovenije izdal Ukaz o razglasitvi Zakona o računskem sodišču, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 8 dni pred tem. Na svoji seji 9. decembra 1994 pa je sprejel Odlok o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov računskega sodišča. Navedena akta sta bila podlaga za postopno konstituiranje računskega sodišča in zagotavljanje prostorskih, kadrovskih in ostalih materialnih pogojev za pričetek opravljanja dejavnosti.
Računsko sodišče je začelo delovati 1. januarja 1995. Dobili smo povsem samostojen organ, ki ga ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, ne v zakonodajno, ne v izvršilno in tudi ne v sodno. Dobil je pooblastilo za nadziranje celotnega poslovanja javnega sektorja v delu, ki se nanaša na rabo javnih financ. Računsko sodišče je prevzelo določen del nalog Službe družbenega knjigovodstva, hkrati pa prevzelo tudi vrsto novih nalog, zato sta njegova ustanovitev in določitev njegovih pristojnosti pomenila vzpostavitev nove sistemske ureditve državne revizije.