Evropsko računsko sodišče (ECA) je skupaj z Računskim sodiščem Republike Slovenije v petek, 24. oktobra 2025, organiziralo okroglo mizo z naslovom Mehanizem za okrevanje in odpornost – izzivi in priložnosti.
Dogodek, ki ga je moderiral Damijan Fišer iz ECA, je bil namenjen razpravi o zaključevanju izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), pri čemer imajo države članice še zadnje leto za oddajo zahtevkov za izplačila. Udeleženci so razpravljali o pridobljenih izkušnjah držav članic, Evropske komisije in nadzornih organov ter o tem, kaj od mehanizma velja obdržati za prihodnje modele izvajanja v novem večletnem finančnem okviru EU in kaj bi bilo morda treba spremeniti.
V uvodnem delu je udeležence nagovoril mag. Jorg Kristijan Petrovič, slovenski član ECA, ki je skupaj s hrvaško članico ECA Ivano Maletić in Geraldine Mahieu, direktorico oddelka Naložbe, rast in strukturne reforme na Generalnem direktoratu za ekonomske in finančne zadeve Evropske komisije (ECFIN.B), predstavil prednosti in slabosti Mehanizma za okrevanje in odpornost z vidika Evropske unije.
Predstavnica Evropske komisije je predstavila, kakšno je trenutno splošno stanje izvajanja, koliko mejnikov in ciljev je potrebno še doseči pred koncem avgusta 2026 in koliko sredstev je še na voljo za počrpanje do konca naslednjega leta. Poudarek je bil tudi na že doseženem, rezultatih in učinkih ter povezavi sklada s strukturnimi spremembami v državah članicah, kontrolnimi mehanizmi in vplivu na predlagan dolgoročni proračun EU, ki ohranja določene elemente sklada za okrevanje in odpornost.
Predstavniki Evropskega računskega sodišča so predstavili pregled uspešnosti izvajanja sklada za okrevanje in odpornost z vidika odgovornosti, preglednosti in usmerjenosti v smotrnost. Pri tem so izpostavili predvsem slabosti mehanizma ter kaj se lahko iz njih naučimo v smeri predloga za prihodnji večletni finančni okvir, ki bo stopil v veljavo z letom 2028. Poudarek je bil na ugotovitvi ECA, da sklad dejansko ni instrument, ki temelji na smotrnosti, ter opozorilom, da mora biti pri prihodnjih proračunih, ki bodo temeljili na smotrnosti, financiranje bolje povezano z rezultati in jasno opredeljenimi pravili, sicer se tak sistem ne bi smel uporabljati.
Na drugem panelu so Jerneja Vrabič, vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču Republike Slovenije, mag. Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance Republike Slovenije, ter mag. Josip Mihalic, direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, predstavili izkušnje Slovenije pri izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Jerneja Vrabič je predstavila ugotovitve iz revizijskega poročila o učinkovitosti upravljanja izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Sloveniji ter izpostavila razlike v pristopih in posebne izzive, s katerimi se revizorji srečujejo pri presoji uspešnosti programov, usmerjenih v doseganje rezultatov. V razpravi so med drugim predstavili primere dobre prakse pri izvajanju NOO v Sloveniji ter poglavitne izzive pri koordinaciji in sledenju implementacije različnih mejnikov in ciljev. Na dogodku so sodelovali tudi nekateri poslanci Evropskega parlamenta ter deležniki iz Slovenije.