Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Priporočamo vam uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov kadarkoli je to mogoče zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami. Prizadevamo si povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, vendar vseh elementov žal ni bilo možno optimizirati za popolno dostopnost:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente revizij (poročila), ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx),
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve.

Revizija

Skrb za tiste, ki potrebujejo storitve socialnega varstva

Zadnja sprememba:
17. 9. 2019

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o uspešnosti revidirancev pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva. V okviru tega cilja bo preverjena tudi ustreznost načrtovanja sistema dolgotrajne oskrbe.

Revidirano obdobje:
2007 do 2017

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-16/2017/3 in 320-16/2017/7 z dne 23. 1. 2018
Datum: 26. 10. 2017

Opombe:

Skrb za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih

Računsko sodišče je na Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvu za zdravje vnovič revidiralo uspešnost zagotavljanja dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva tistim, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. Tokratna revizija se je nanašala na obdobje od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2018 in je želela razkriti spremembe, ki so se zgodile na področju skrbi za pomoči potrebne od izdaje revizijskega poročila v letu 2008.

V letu 2016 je pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev pa je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše. Za ostalih 89,4 odstotka upravičencev država ni imela podatkov o tem, ali ter koliko pomoči bi potrebovali ter ali in kakšno pomoč dejansko prejemajo.

Računsko sodišče meni, da skrb države za zagotavljanje pomoči vsem, ki jo potrebujejo, v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni bila zadovoljiva.

 

Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje po mnenju računskega sodišča niso uspešno zagotavljali dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jo potrebujejo, saj niso izvajali ustreznih ukrepov in niso uresničevali ciljev, novega sistema dolgotrajne oskrbe pa niso ustrezno načrtovali. Poleg tega ni bila zagotovljena enaka obravnava vseh upravičencev do pomoči, saj je osebam, ki potrebujejo celodnevno oskrbo in so v domači oskrbi (lahko tudi hkrati v čakalni vrsti za sprejem v dom za starejše), na voljo manjši obseg pomoči, za katero morajo odšteti bistveno več denarja kot tisti, ki so bili sprejeti v domove za starejše. Tako je na primer cena za uro pomoči v domu za starejše v povprečju 17-krat nižja od ure pomoči na domu, pri tem pa uporabnik pomoči na domu tudi po plačilu občinske subvencije plača za uro oskrbe na domu v povprečju kar 8,5-krat več, kot plača uporabnik za uro oskrbe v domu za starejše. Podobno tudi ni bila zagotovljena enaka ali primerljiva obravnava uporabnikov oskrbe v domovih za starejše, saj Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni natančno določilo kriterijev in meril za sprejem v zavode, ni natančno določilo standardov oskrbe v domovih za starejše, ni določilo vseh potrebnih kadrovskih normativov za socialno oskrbo v domovih za starejše, ni določilo natančnih meril in kriterijev za uvrščanje uporabnikov institucionalnega varstva v posamezne kategorije oskrbe. Zato lahko domovi za starejše uveljavljajo svoja pravila pri vodenju čakalnih vrst in sprejemu upravičencev v domove za starejše, hkrati pa lahko uporabniki storitev oskrbe v okviru različnih domov za starejše prejemajo različen obseg oskrbe, čeprav so uvrščeni v isto kategorijo oskrbe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s pravno ureditvijo omogočilo, da se cene v domovih za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe. Zato so nekaterim uporabnikom stroški v okviru cene oskrbe zaračunani večkrat in/ali so zaračunani napačnim uporabnikom glede na vrsto in kategorijo ter standard storitve oskrbe, ki jo prejemajo. Enaka obravnava glede cenovne dosegljivosti pa tudi ni zagotovljena uporabnikom pomoči na domu, saj se višina doplačil cene storitev oskrbe v različnih občinah bistveno razlikuje. Tako so uporabniki storitev oskrbe na domu v občinah, ki presegajo predpisano 50-odstotno doplačilo cene oskrbe, v boljšem položaju od uporabnikov v občinah, ki ceno oskrbe subvencionirajo le v okviru predpisanega 50-odstotnega obsega.

Računsko sodišče je med drugim tudi ocenilo, da pri dolgotrajnem in še vedno nedokončanem postopku priprave novega zakona, ki bo urejal dolgotrajno oskrbo, niso bile natančno ugotovljene slabosti obstoječega sistema socialnega varstva in niso bila natančno izračunana potrebna sredstva ter določeni viri financiranja storitev v okviru nove ureditve ob upoštevanju dejanskih potreb upravičencev in hkrati trenda staranja prebivalstva.

 

Deli vsebino