Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Priporočamo vam uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov kadarkoli je to mogoče zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami. Prizadevamo si povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, vendar vseh elementov žal ni bilo možno optimizirati za popolno dostopnost:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente revizij (poročila), ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx),
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve.

Revizija

Sistem delovanja EU skladov v Republiki Sloveniji

Zadnja sprememba:
26. 9. 2012

Podatki o reviziji

Sistem izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji

Računsko sodišče je izvedlo revizijo sistema izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji za programsko obdobje od leta 2007 do leta 2013. V revizijo je bilo vključenih 12 ministrstev in 2 službi vlade, ki delujejo na področju treh največjih operativnih programov, iz katerih je Republiki Sloveniji na voljo 4,1 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov. 

Računsko sodišče meni, da bi moral biti vzpostavljen sistem izvajanja evropske kohezijske politike bolj učinkovit. V sistem izvajanja evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji je vključenih mnogo različnih organov na različnih ravneh in pogosto prihaja do sprememb, tudi menjav odgovornih oseb. Področje izvajanja evropske kohezijske politike je urejeno s številnimi predpisi, ki pa med seboj niso vedno usklajeni, kar povzroča nejasnosti in otežuje izvajanje. Računsko sodišče je ugotovilo, da istovrstne projekte na podobnih področjih sofinancirajo različna ministrstva in službe vlade, zato meni, da bi morali udeleženci delovati bolj usklajeno. 

Informacijski sistem ISARR, ki je bil vzpostavljen kot podpora izvajanju, spremljanju in poročanju, se je izkazal za eno od ključnih težav pri izvajanju evropske kohezijske politike. Ne vsebuje namreč primernih podatkov in analitičnih orodij, da bi bil lahko ustrezna podpora za dobro upravljanje in spremljanje, neusklajenosti z informacijskim sistemom Ministrstva za finance pa povzročajo zamude pri pošiljanju zahtevkov za plačilo Evropski komisiji. 

Sistem izvajanja evropske kohezijske politike je v Republiki Sloveniji vzpostavljen tako, da se ob izplačilu iz državnega proračuna najprej založijo nacionalna sredstva, ki so šele naknadno povrnjena v proračun z namenskih podračunov, na katerih se zbirajo sredstva iz evropskega proračuna. Zalaganje sredstev v povprečju traja kar eno leto in pol, vendar pa državni proračun običajno zalaga višje zneske manj časa.

Računsko sodišče je v reviziji pregledalo tudi vzorec projektov in pri tem ugotovilo, da se pred objavo javnih razpisov pogosto ne ugotavljajo dejanske potrebe na sofinanciranem področju. Pri izboru projektov bi bilo treba več pozornosti nameniti kakovostnim pogojem in merilom, po zaključku aktivnosti pa oceni izvedenih aktivnosti, ki bi jo lahko uporabili pri nadaljnjem delu za bolj smotrno porabo sredstev.

Deli vsebino