Smotrnost sodnih in izvensodnih poravnav

Računsko sodišče je na Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za finance, Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za šolstvo in šport, Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za kulturo, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in Državnem pravobranilstvu revidiralo smotrnost sistema sodnih in izvensodnih poravnav Republike Slovenije v obdobju od leta 2005 do leta 2007. V ta namen so si revizorji računskega sodišča zastavili vprašanji, ali je postopek sklepanja poravnav na ministrstvih in Državnem pravobranilstvu učinkovit ter ali Vlada Republike Slovenije omogoča učinkovit postopek sklepanja poravnav.

Računsko sodišče je preučevalo postopek sklepanja poravnav, ko je Republika Slovenije tožena stranka oziroma je v sporu s fizičnimi ali zasebnimi pravnimi osebami. Preučili smo, kako organi, ki sodelujejo v postopku sklepanja poravnav (Vlada Republike Slovenije, ministrstva in Državno pravobranilstvo), sodelujejo med seboj, kako poteka postopek in kje v postopku obstajajo tveganja, zaradi katerih ne pride do mirne rešitve spora oziroma je rešitev dolgotrajna in povezana z večjimi stroški. 

Po podatkih ministrstev, vladnih služb in Državnega pravobranilstva so izplačila spornih zahtevkov v letih od 2005 do 2007 narasla za 24 odstotkov. V letih 2005 do 2007 je bilo za reševanje spornih zahtevkov ministrstev, vladnih služb in Državnega pravobranilstva izplačano skupaj 43.207.632 evrov, od tega so ministrstva in vladne službe izplačale za 39.368.916 evrov, ostalo pa Državno pravobranilstvo. Izplačila sklenjenih poravnav ministrstev in vladnih služb so znašala 18.367.927 evrov. Ministrstva in vladne službe so sklenili 353 poravnav, od tega največ v pravdnih sporih. Državno pravobranilstvo je sklenilo 924 poravnav s področij posebnih zakonov, za katera zagotavljajo tudi sredstva za izplačila na svojih proračunskih postavkah.

Računsko sodišče je ugotovilo, da je za dober postopek sklepanja poravnav potrebno dobro sodelovanje med organi, ki so zadolženi za obravnavo spornih zahtevkov in sprejem odločitve, saj celoten postopek priprave odločitve o sklenitvi poravnave, poleg postopkovnih določil Zakona o pravdnem postopku in Državnopravobranilskega reda Državnega pravobranilstva, ni posebej urejen v internih aktih ministrstev. Ministrstva zato obravnavajo sporne zahtevke po ustaljeni praksi, ki je po ministrstvih različna.

V reviziji smo proučili 19 primerov, med njimi tudi sodno poravnavo Puh, izvensodno poravnavo z Nadškofijo Maribor in ustavitev postopka v sporu zaradi nastale škode ob vstopanju mobilnega operaterja Vega na slovenski trg. 

Največje tveganje v postopku sklepanja poravnav predstavlja sodelovanje med Državnim pravobranilstvom in ministrstvi. Po oceni teh organov je sodelovanje odvisno predvsem od strokovne usposobljenosti in vestnosti zaposlenih. Za izboljšanje sodelovanja so ministrstva poudarila pomen specializacije državnih pravobranilcev predvsem za področje gospodarskih sporov, Državno pravobranilstvo pa pomen pravnih služb na ministrstvih, ki predstavljajo vez s strokovnimi službami ministrstev, in potrebo po določitvi kontaktnih oseb za sodelovanje z Državnim pravobranilstvom. 

Pomembno je, da so ministrstva upoštevala in že med revizijo izvedla veliko večino podanih priporočil računskega sodišča.

Predstavitev