Računsko sodišče je pri Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Celje (v nadaljevanju: DARS) izvedlo revizijo smotrnosti vzdrževanja avtocest v obdobju od leta 2005 do 2007.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o smotrnosti vzdrževanja avtocest v obdobju od leta 2005 do 2007. Iskali smo odgovor na revizijsko vprašanje, ali DARS učinkovito in uspešno vzdržuje avtoceste. Preverjali smo tako redno kot tudi investicijsko vzdrževanje avtocest. Pri rednem vzdrževanju smo preverjali celotno redno vzdrževanje, posebej pa še vzdrževanje cestnih naprav za daljinsko obveščanje in opozarjanje in telekomunikacijske naprave. Pri investicijskem vzdrževanju smo se omejili na investicijsko vzdrževanje vozišč, ki se je izvajalo v obdobju od leta 2005 do 2007 in se nanaša na odseke, ki so bili predani v promet v letu 1997 in kasneje.
Stroški rednega in investicijskega vzdrževanja iz leta v leto naraščajo. Vzrokov za povečevanje sredstev je več, eden izmed njih pa je lahko tudi cenovno učinkovitost izvajanja vzdrževanja. Pri primerjavi cen za enak material pri istem izvajalcu in na različnih odsekih smo ugotovili, da izvajalci niso izvajali del po enakih cenah v enakem časovnem obdobju. DARS je v revidiranem obdobju realiziral za več kot pol milijarde evrov odhodkov, od tega za redno vzdrževanje 60 milijonov evrov in 100 milijonov za investicijsko vzdrževanje.
Učinkovitost vzdrževanja avtocest
Vzdrževanje avtocest se financira prek koncesijske (redno vzdrževanje) in agentske (investicijsko vzdrževanje) pogodbe. DARS upravlja in vzdržuje avtoceste v nasprotju s koncesijsko pogodbo, saj ni sklenil aneksov za novozgrajene odseke in ne pripravlja vseh dogovorjenih načrtov rednega vzdrževanja. V agentski pogodbi je določeno nadomestilo DARS za opravljanje naročila v višini 5,49 odstotka od vrednosti dejansko realiziranih del, vendar pa DARS ne poskrbi v zadostni meri za izbiro najugodnejših oziroma najcenejših izvajalcev. Od vrednosti izvedenih del je namreč odvisen njihov prihodek, zato so potrjene vrednosti investicijskih programov lahko previsoko določene; izvajalci tako lahko ponudijo nižjo vrednost del, s tem pa DARS v vsakem primeru pridobiva višji prihodek. Poleg omenjenega fiksnega nadomestila je DARS upravičen še do variabilnega nadomestila, ki je odvisno od izračunane razlike med potrjeno in dejansko vrednostjo investicijskega programa. DARS ne obvladuje tveganj glede potrjenih previsoko določenih vrednosti investicijskih programov, zato je s tem omogočeno, da izvajalci ponudijo nižjo vrednost del, DARS pa v vsakem primeru pridobiva variabilni del iz nagrade za nižjo pogodbeno vrednost.
DARS vzdrževanja avtocest ne načrtuje ustrezno, saj obseg predhodnih analiz ni zadosten. DARS ne izvaja analiz o tem, na kakšen način bi dosegel najboljše razmerje med življenjsko dobo avtocest in stroški vzdrževanja, zato tudi ni pripravil analiz, ki bi odgovorile na vprašanje, kdaj je s finančnega vidika najugodnejše obdobje za izvajanje investicijskega vzdrževanja. Prav tako nima odgovora na vprašanje, ali je ugodnejše cenejše redno vzdrževanje in kasnejše obsežnejše investicijsko vzdrževanje ali obratno. Z vidika stroškov DARS na področju investicijskega vzdrževanja ne opravlja mednarodnih primerjav glede stroškov vzdrževanja zaradi uporabe različnih materialov pri graditvi.
Kot posledice manjkajočih analiz oziroma neustreznega načrtovanja poudarjamo predvsem naslednje:
- nekateri stroški rednega vzdrževanja se plačujejo iz sredstev za investicijsko vzdrževanje, posledica tega pa je, da plačevanje stroškov rednega vzdrževanja pomeni večje zadolževanje;
- stroški rednega vzdrževanja avtocest so na kilometer avtocest, razen v letu 2006, rasli hitreje, kot se je povečevala skupna obračunska dolžina avtocest;
- DARS je v posameznem letu realiziral le 19 do 31 odstotkov potreb po zalivanju razpok, kar pomeni potencialno tveganje za povečanje stroškov kasnejšega investicijskega vzdrževanja; poleg tega pa so se cene na področju krpanja med izvajalci bistveno razlikovale.
Računsko sodišče tudi ugotavlja, da so se stroški investicijskega vzdrževanja povečevali zaradi prekinitev del in zahtev lokalnih skupnosti.
Z leve: Zdravka Peklaj Kastelic, namestnica vrhovnega državnega revizorja, dr. Igor Šoltes
DARS nima podatkov o vseh investicijskih vzdrževalnih delih na posameznem odseku. Zaradi nepreglednih evidenc se lahko pojavi tveganje, da bi v garancijski dobi stroški sanacije pomanjkljivosti gradnje in investicijskega vzdrževanja bremenili DARS, in da DARS ne unovčuje bančnih garancij oziroma ne zahteva odpravo pomanjkljivosti v breme izvajalca. Prav tako DARS za investicijsko vzdrževanje nima nikjer določeno, v kakšnih primerih garancije za odpravo napak v garancijski dobi ne zahteva, oziroma kdaj zahteva garancijo v višini pet oziroma deset odstotkov izvedenih del.
DARS ima z DDC svetovanje inženiring, Družba za svetovanje in inženiring, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: DDC) sklenjeno pogodbo za izvajanje strokovnih in tehničnih opravil za izvedbo programa gradnje in vzdrževanja avtocest in več posebnih pogodb. Na področju investicijskega vzdrževanja se je z letom 2007 spremenil način obračunavanja izvedenih del, saj DARS ne plačuje na podlagi opravljenih ur, temveč od vrednosti opravljenih obnovitvenih del. DDC pripravlja tudi različna poročila, ki ne temeljijo na dejanskih podatkih in meritvah. DARS je sklenil z DDC-jem pogodbe, s katerimi je povzročil konflikt interesov, saj DDC pripravlja podlage za načrtovanje in izvedbo javnega razpisa za investicijsko vzdrževanje, obenem pa je v interesu DDC-ja, da je pogodbena vrednost za investicijsko vzdrževanje čim višja, saj je prihodek DDC-ja vezan na pogodbeno vrednost. DARS-u je tudi onemogočen celovit nadzor nad izvajanjem pogodb, sklenjenih z DDC-jem, zato tveganj, povezanih s sklenitvijo omenjenih pogodb, ne obvladuje zadostno.
Uspešnost vzdrževanja avtocest
DARS nima izdelane strategije rednega in investicijskega vzdrževanja avtocest, ki bi upoštevala Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. DARS ima sicer v poslovnih načrtih opisano vizijo DARS-a, ki je usmerjena v ustvarjanje sodobnih in kvalitetnih povezav, optimalno ohranjanje ustreznega standarda avtocest za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti in podaljšanje njihove življenjske dobe ter razvoj celostnih storitev, kar naj bi se odrazilo v zadovoljstvu uporabnikov avtocest in drugih storitev družbe, vendar pa računsko sodišče ocenjuje, da bi moral DARS sprejeti strategijo vzdrževanja avtocest, tako rednega kot tudi investicijskega, ki bi upoštevala Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Strategija bi se morala nanašati na cilje DARS-a oziroma na cilje posameznega programa in naj bi predstavljala osnovni pristop na področju vzdrževanja avtocest. DARS za področje rednega in investicijskega vzdrževanja nima izdelanih dolgoročnih načrtov in tudi ne pripravlja letnih načrtov za redno vzdrževanje. Za področje investicijskega vzdrževanja pripravlja letne načrte razvoja in obnavljanja avtocest. Izvedbene programe pripravlja samo za področje zimske službe, za ostala področja rednega in investicijskega vzdrževanja pa ne. Ker DARS ni pripravljal ustreznih načrtov in programov, tudi ni definiral ciljev, aktivnosti za doseganje ciljev, prioritet in indikatorjev, in ker ne pripravlja vseh potrebnih načrtov in programov, tudi ne poroča o izvrševanju le-teh. Poroča le o izvrševanju investicijskega vzdrževanja, vendar tudi to poročilo ni pripravljeno na način, ki bi zagotavljal pregled nad realizacijo načrta.
Predstavitev
