Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Udejanjanje e-mobilnosti

Zadnja sprememba:
20. 8. 2020

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti Ministrstva za infrastrukturo pri udejanjanju e-mobilnosti.

Revidirano obdobje:
od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2019

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-3/2019/5
Datum: 17. 6. 2019

Opombe:

Udejanjanje e-mobilnosti

Računsko sodišče je revidiralo poslovanje Ministrstva za infrastrukturo pri udejanjanju e-mobilnosti v letih 2016, 2017, 2018 in prvi polovici leta 2019. V reviziji je preverilo poslovanje ministrstva pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov e-mobilnosti ter načrtovanju komplementarnih ukrepov e-mobilnosti. Poslovanje ministrstva pri udejanjanju e-mobilnosti je bilo delno učinkovito.

Sektor prometa je eden največjih onesnaževalcev okolja, ker izpusti toplogrednih plinov za sektor prometa predstavljajo kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Uporaba električnih vozil v prometu je okolju prijazna mobilnost, ki zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov in drugih onesnaževal v prometu. Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji skupno število električnih vozil 6.283, kar pomeni, da je bilo vsako 184. vozilo električno. Povečana uporaba električnih vozil bo v prihodnosti vplivala na večjo obremenitev elektroenergetskega omrežja, zato bo zaradi zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva za obnove in investicije v elektroenergetsko omrežje.

Ministrstvo je bilo delno učinkovito pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov e-mobilnosti. V skladu z zahtevami evropske zakonodaje bi moralo do 18. 11. 2016 pripraviti nacionalni okvir politike in predpise, ki urejajo e-mobilnost. Ministrstvo navedenih dokumentov ni pripravilo pravočasno in je z ustreznim dokumentom razpolagalo šele poltretje leto po zahtevi evropske zakonodaje. Strategija na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v Republiki Sloveniji ne vsebuje vse predpisane vsebine, so pa njeni cilji skladni z metodologijo SMART. Ministrstvo ni razpolagalo z aktualnima strateška dokumenta okoljske in energetske politike. Izvedbeni dokumenti prometne, energetske in okoljske politike vključujejo ukrepe e-mobilnosti, cilji in ukrepi so hierarhično urejeni in spoštujejo mednarodne obveznosti. Ministrstvo ni preverilo nasprotujočih si ukrepov e-mobilnosti in ni načrtovalo zadostnih finančnih sredstev za izvedbo vseh ukrepov. Ministrstvo ni vzpostavilo pravne podlage za polnjenje električnih vozil neregistriranim uporabnikom, cene in nediskriminatorno sodelovanje upravljavcev distribucijskega sistema z investitorji polnilne infrastrukture. Ministrstvo je izvajalo predvsem ukrepe spodbujanja nakupa električnih vozil in postavitve polnilnic, drugih načrtovanih ukrepov pa ni izvedlo oziroma zagotovilo, da jih izvedejo njihovi nosilci. Ministrstvo je določilo obveznosti glede spremljanja uresničevanja ukrepov in priprave sprememb ključnih dokumentov, vendar ni spremljalo izvajanja in doseženih rezultatov e-mobilnosti, niti ni izvedlo nobenih ukrepov za izboljšanje e-mobilnosti.

Pri načrtovanju komplementarnih ukrepov e-mobilnosti je bilo ministrstvo delno učinkovito. Ministrstvo je vzpostavilo pogoje za upoštevanje e-mobilnosti v 10-letnih razvojnih načrtih operaterjev omrežja s sprejemom Pravilnika o metodologiji za izdelavo razvojnih načrtov operaterjev in drugih izvajalcev energetskih dejavnosti in pripravo predloga Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji. Ministrstvo je na razvojna načrta operaterjev omrežja podalo soglasja, ni pa pridobilo nobenih dodatnih podatkov oziroma predlagalo ukrepov glede predvidene povečane obremenitve distribucijskega omrežja zaradi vpliva električnih vozil. Ocenjena skupna vlaganja zaradi vpliva toplotnih črpalk in električnih vozil v distribucijsko omrežje v obdobju 2019–2028 so bila načrtovana v znesku 370,7 milijona evrov. Ministrstvo je sprejelo pravno podlago za poročanje o porabi električne energije v prometu, vendar navedenega poročanja ni vzpostavilo, zato s podatki o lokaciji in številu polnilnic za električna vozila ter količini porabljene električne energije ne razpolaga. Z namenom zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je ministrstvo vzpostavilo pogoje za poročanje distributerjev goriv in ugotovilo, da Republika Slovenija ni dosegla predpisanih energijskih deležev obnovljivih virov energije v letih 2016, 2017 in 2018. Kljub temu ministrstvo ni izvedlo ukrepov za povečanje energijskih deležev obnovljivih virov energije v prometu. Ministrstvo ni pravočasno pripravilo dokumenta dolgoročnega načrtovanja energetske politike Energetskega koncepta Slovenije, niti predpisanega Državnega razvojnega energetskega načrta, zato Republika Slovenija ni imela strateškega dokumenta s temeljnimi usmeritvami energetske politike, ki bi predstavljal izhodišče za izvajanje energetske politike.

Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalni ukrep za odpravo nesmotrnosti glede manjkajoče predpisane vsebine strateških in izvedbenih dokumentov, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Deli vsebino