Računsko sodišče je podalo mnenje, da sta bila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino delno učinkovita pri zagotavljanju učinkovitosti sistema patentnega varstva v Republiki Sloveniji. Eden izmed poglavitnih razlogov za izvedbo revizije je bila slaba ocena Republike Slovenije v okviru enega izmed kazalcev uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja številka 9 za leto 2017, ki se nanaša na inovacije. Konkurenčnost gospodarstva, inovativnost in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja so namreč za Republiko Slovenijo strateškega pomena.
Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo področju intelektualne lastnine ni namenjalo dovolj pozornosti in ni vključevalo urada dovolj v svoje delovanje. Ministrstvo in urad v obdobju, na katero se nanaša revizija, nista pripravila strategije na področju pravic intelektualne lastnine. Področje patentnega varstva so v Republiki Sloveniji so urejali različni, tudi mednarodni predpisi, pogodbe in sporazumi. Zakon o intelektualni lastnini je glede obsega patentnega varstva primerljiv s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov.
Postopek nacionalne patentne prijave, dodatnega varstvenega certifikata, registracija in vzdrževanje patenta so predpisani, relativno enostavni in imajo predvidene razumne roke za izvedbo. Največja pomanjkljivost nacionalnega postopka je, da ne vsebuje ugotavljanja novosti izuma, vendar urad za to nima ustreznih kadrovskih in organizacijskih pogojev. Ministrstvo in urad v naslednjih letih sicer načrtujeta spremembe Zakona o intelektualni lastnini zaradi uvedbe evropskega patenta.
Zakon o izumih iz delovnega razmerja vsebuje relativno dobra izhodišča za urejanje razmerij med delavci in delodajalci glede izumov. S predpisi so predvidene tudi posebne olajšave za spodbujanje razvoja podjetij. Predpisi pa ne urejajo nefinančnega nagrajevanja zaposlenih za tehnične in druge izboljšave, ki nimajo narave izuma. Sistemska pomanjkljivost je tudi, da ministrstvo in urad nimata dobrega pregleda nad vzpodbudami, predvidenimi v predpisih in notranjih aktih organizacij, in inovacijsko dejavnostjo ter dejanskim spodbujanjem in nagrajevanjem inovacijske dejavnosti.
Urad je sicer izvajal številne aktivnosti s področja intelektualne lastnine, vendar pa področje patentnega varstva v Republiki Sloveniji ni bilo vključeno kot obvezna vsebina v noben izobraževalni program na nobeni stopnji izobraževanja, kar pa ni v pristojnosti revidirancev.
Računsko sodišče je ministrstvu in uradu dalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj sta ministrstvo in urad že med revizijskim postopkom izvedla aktivnosti za izboljšanje poslovanja, kjer je bilo mogoče.
