Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Sistem patentnega varstva v Republiki Sloveniji

Zadnja sprememba:
1. 10. 2019

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o učinkovitosti sistema patentnega varstva v Republiki Sloveniji.

Revidirano obdobje:
od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2017

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-14/2017/2
Datum: 22. 9. 2017

Opombe:

Patentno varstvo v Republiki Sloveniji

Računsko sodišče je podalo mnenje, da sta bila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino delno učinkovita pri zagotavljanju učinkovitosti sistema patentnega varstva v Republiki Sloveniji. Eden izmed poglavitnih razlogov za izvedbo revizije je bila slaba ocena Republike Slovenije v okviru enega izmed kazalcev uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja številka 9 za leto 2017, ki se nanaša na inovacije. Konkurenčnost gospodarstva, inovativnost in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja so namreč za Republiko Slovenijo strateškega pomena.

 

 

Računsko sodišče je ugotovilo, da ministrstvo področju intelektualne lastnine ni namenjalo dovolj pozornosti in ni vključevalo urada dovolj v svoje delovanje. Ministrstvo in urad v obdobju, na katero se nanaša revizija, nista pripravila strategije na področju pravic intelektualne lastnine. Področje patentnega varstva so v Republiki Sloveniji so urejali različni, tudi mednarodni predpisi, pogodbe in sporazumi. Zakon o intelektualni lastnini je glede obsega patentnega varstva primerljiv s Konvencijo o podeljevanju evropskih patentov.

Postopek nacionalne patentne prijave, dodatnega varstvenega certifikata, registracija in vzdrževanje patenta so predpisani, relativno enostavni in imajo predvidene razumne roke za izvedbo. Največja pomanjkljivost nacionalnega postopka je, da ne vsebuje ugotavljanja novosti izuma, vendar urad za to nima ustreznih kadrovskih in organizacijskih pogojev. Ministrstvo in urad v naslednjih letih sicer načrtujeta spremembe Zakona o intelektualni lastnini zaradi uvedbe evropskega patenta.

Zakon o izumih iz delovnega razmerja vsebuje relativno dobra izhodišča za urejanje razmerij med delavci in delodajalci glede izumov. S predpisi so predvidene tudi posebne olajšave za spodbujanje razvoja podjetij. Predpisi pa ne urejajo nefinančnega nagrajevanja zaposlenih za tehnične in druge izboljšave, ki nimajo narave izuma. Sistemska pomanjkljivost je tudi, da ministrstvo in urad nimata dobrega pregleda nad vzpodbudami, predvidenimi v predpisih in notranjih aktih organizacij, in inovacijsko dejavnostjo ter dejanskim spodbujanjem in nagrajevanjem inovacijske dejavnosti.

Urad je sicer izvajal številne aktivnosti s področja intelektualne lastnine, vendar pa področje patentnega varstva v Republiki Sloveniji ni bilo vključeno kot obvezna vsebina v noben izobraževalni program na nobeni stopnji izobraževanja, kar pa ni v pristojnosti revidirancev.

Računsko sodišče je ministrstvu in uradu dalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj sta ministrstvo in urad že med revizijskim postopkom izvedla aktivnosti za izboljšanje poslovanja, kjer je bilo mogoče.

Deli vsebino