Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2014 in pravilnost izvršitve proračuna v letu 2014. Revidiranci so bili Vlada Republike Slovenije, ministrstva in nekatere vladne službe.

Leto 2014 je zaznamovala znatna rast prihodkov proračuna, ki ji je rast odhodkov sledila le delno. Prihodki proračuna v letu 2014 so znašali 8.469 milijonov evrov (po reviziji) in so bili za 689 milijonov evrov višji kot v letu 2013. Za nekaj več kot polovico tega zneska (384 milijonov evrov) so se v letu 2014 zvišali tudi odhodki proračuna, drugi del (305 milijonov evrov) zvišanja prihodkov predstavlja zmanjšanje primanjkljaja proračuna (glede na leto 2013), ki je v letu 2014 znašal 1.227 milijonov evrov. Primarni proračunski primanjkljaj, ki ne zajema plačil za obresti in prejetih plačil obresti, je znašal 149 milijonov evrov. To pomeni, da večje zmanjševanje proračunskega primanjkljaja oziroma doseganje proračunskega presežka ovira predvsem naraščajoči obseg plačanih obresti, saj zahteva večji oziroma še dodaten fiskalni napor pri zmanjševanju drugih odhodkov. Iz državnega proračuna je bilo namreč v letu 2014 izplačano 1.083 milijonov evrov obresti (256 milijonov več kot v letu 2013), kar predstavlja 11 odstotkov odhodkov proračuna. Takšen obseg plačil obresti je posledica velikega obsega dolga proračuna, ki je v letu 2014 znašal 26.023 milijonov evrov. Posebej izpostavljamo tudi velik obseg kritja primanjkljaja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je v letu 2014 znašal 1.381 milijonov evrov, skupaj pa je bilo za pokojnine iz proračuna namenjeno 1.582 milijonov evrov oziroma 16 odstotkov odhodkov proračuna. 

Čeprav znatno manj kot v letu 2013, ko je bilo za povečanje kapitalskih deležev v bankah porabljenih več kot 3 milijarde evrov, je bil tudi v letu 2014 pomemben znesek izdatkov namenjen povečanju kapitalskih deležev države v bankah. Tako je država povečala kapitalski delež v Abanki Vipa v znesku 243 milijonov evrov in v Banki Celje v znesku 190 milijonov evrov. V zvezi s sanacijo bančnega sistema je potrebno opozoriti še na visok znesek izdatkov za unovčena poroštva države, saj je bilo v letu 2014 unovčenih za 432 milijonov evrov poroštev, kar je za 2,8-krat več kot v preteklih petih letih skupaj. Od teh se jih 99 odstotkov nanaša na unovčena poroštva za Probanko in Factor banko. V reviziji smo ugotovili, da je pomemben del izdatkov za unovčenje teh poroštev nastal brez pravne podlage. Banka Slovenije je namreč potem, ko je že odstopila od posojilnih pogodb, izplačala sredstva Probanki in Factor banki, naslednji dan pa je od države zahtevala in kasneje tudi dobila vsa ta sredstva povrnjena. Ker Banka Slovenije po odstopu od posojilnih pogodb ni imela pravne podlage za izplačilo teh sredstev bankam, tudi država ni imela pravne podlage za povrnitev le-teh Banki Slovenije. 

Računsko sodišče je o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2014 izreklo mnenje s pridržkom, ker so bile ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov, zaradi česar so:

• v bilanci prihodkov in odhodkov:
  • prihodki prenizko izkazani za 12.932.578 evrov
  • odhodki prenizko izkazani za 41.172.786 evrov
• v računu finančnih terjatev in naložb:
  • prejemki prenizko izkazani za 543.573 evrov
  • izdatki previsoko izkazani za 9.030.864 evrov
• v računu financiranja:
  • prejemki prenizko izkazani za 6.106.586 evrov
  • izdatki prenizko izkazani za 9.088.317 evrov

O pravilnosti izvršitve proračuna je Računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom. Med pogostejšimi nepravilnostmi so bile kršitve s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov, neustrezna določitev pogojev za sodelovanje na javnem razpisu) in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferov (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in nepravilnosti pri dodeljevanju sredstev posrednim proračunskim uporabnikom). Več nepravilnosti se nanaša na pomanjkljivo izvajanje nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki. Transferi posrednim proračunskim uporabnikom in izvajalcem javnih služb predstavljajo 18 odstotkov odhodkov proračuna, kar pomeni, da bi bilo preko krepitve nadzorne funkcije mogoče bolje obvladovati odhodke posrednih proračunskih uporabnikov, kar bi lahko prispevalo k pomembnim prihrankom za državni proračun.

Računsko sodišče je revidirancem naložilo več popravljalnih ukrepov in priporočil.

Proračun Republike Slovenije 2014

Plakat:  Prihodki, odhodki in primarni primankljaj Proračuna Republike Slovenije v letu 2014