Skoči do osrednje vsebine

Revizija

Revizija pravilnosti in smotrnosti ustanavljanja predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko – Kolpa ter izvajanje projektov za ohranitev velikih zveri in gozdov na tem območju

Zadnja sprememba:
18. 6. 2007

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Pravilnost in smotrnost ustanavljanja predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko – Kolpa ter izvajanje projektov za ohranitev velikih zveri in gozdov na tem območju.

Revidirano obdobje:
Od leta 1996 do konca leta 2005

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 1209-12/2006-5
Datum: 12. 4. 2006

Opombe:

Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije in Državnega urada za revizijo Republike Hrvaške o ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko Kolpa ter v Narodnem parku Risnjak

Predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije Igor Šoltes in glavna državna revizorka vrhovne revizijske institucije Republike Hrvaške (Državni ured za reviziju) Šima Krasić sta v ponedeljek, 18. junija 2007 v Zagrebu podpisala prvo skupno dvostransko revizijsko poročilo o ohranjanju biotske razvnovrstnosti na območju predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko-Kolpa ter v Narodnem parku Risnjak.

Predsednik računskega sodišča Republike SlovenijeGlavna državna revizorka vrhovne revizijske institucije Republike Hrvaške

Igor Šoltes in Sima Krasić med svečanim podpisom revizijskega poročila

V zadnjih desetletjih smo priče zmanjševanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti povsod po svetu, zaradi vse pogostejših negativnih zunanjih vplivov na živalske in rastlinske vrste, njihove habitate in habitatne tipe. Zmanjševanje in omejitev teh vplivov je zato pomemben korak k ohranjanju in zaščiti biotske raznovrstnosti. Države, ki se zavedajo pomembnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti so pristopile k izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti. S podpisom konvencije so se zavezale, da bodo za ohranjanje in trajnostno rabo sestavnih delov biotske raznovrstnosti razvijale državne strategije, načrte in programe ter temu cilju prilagajale že obstoječe strateške dokumente. Za ohranitev biotske raznovrstnosti »in situ« konvencija poudarja pomen ustanavljanja sistema zaščitenih območij, kot so nacionalni, regijski in krajinski parki na območjih, kjer je ohranitev ekosistemov, vrst in habitatov še posebej pomembna.

Predstavniki obeh vrhovnih revizijskih institucij


Hrvaška in Slovenija sta državi z razmeroma visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. Po vrednosti biodiverzitetnega indeksa NBI se uvrščata v zgornjo četrtino evropskih držav. Na njunem ozemlju so še prisotne evropske ogrožene vrste, med njimi tri velike zveri– rjavi medved, volk in ris. Kljub razmeroma ugodnemu stanju biotske raznovrstnosti sta se obe državi leta 1996 z ratifi kacijo Konvencije o biološki raznovrstnosti zavezali spoštovati njene cilje in s tem tudi nadalje skrbeti za preprečevanje zmanjševanja in za učinkovito zaščito biotske raznovrstnosti.

Da bi prispevali k dejanskemu uresničevanju ciljev Konvencije o biološki raznovrstnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, sta Vrhovni revizijski instituciji (VRI) obeh držav opravili revizijo upravljanja že ustanovljenih zaščitenih območij oziroma ustanavljanja načrtovanih zaščitenih območij ter smotrnosti izvajanja ukrepov za zaščito biotske raznovrstnosti na teh območjih. Zaradi medsebojne primerljivosti ugotovitev, zaključkov in priprave priporočil sta VRI izvedli reviziji na obmejnih zaščitenih območjih, in sicer v Narodnem parku Risnjak na Hrvaškem ter na območju predlaganih regijskih parkov Snežnik in Kočevsko Kolpa v Sloveniji. 

Foto: Foto studio Badrov.

Deli vsebino