Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 in pravilnost izvršitve državnega proračuna za leto 2019.

Cilja revizije sta bila izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa (obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja) in izrek mnenja o pravilnosti izvršitve državnega proračuna za leto 2019. Računsko sodišče je izreklo pozitivno mnenje o predlogu splošnega dela zaključnega računa in mnenje s pridržkom o pravilnosti izvršitve državnega proračuna.

V delu, ki se nanaša na pravilnost izvršitve državnega proračuna, so bile med pogostejšimi ugotovljene nepravilnosti pri plačah (nepravilno obračunani in izplačani dodatki pri plačah javnih uslužbencev, prepozno izdane odredbe za delo preko polnega delovnega časa), nepravilnosti pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz proračuna (sredstva proračuna niso bila uporabljena za izvajanje nalog državnih organov, pred prevzemom obveznosti nista bila preverjena pravni temelj in višina obveznosti), kršitve predpisov s področja oddaje javnih naročil (nepravilno vodenje postopkov) in predvsem kršitve na področju dodeljevanja transferov (nepravilnosti v postopkih izvedbe razpisov in nepravilnosti pri izvajanju nadzora neposrednih proračunskih uporabnikov nad posrednimi proračunskimi uporabniki). Opozarjamo tudi na nezakonito 16-letno zamudo pri sprejemanju podzakonskega predpisa, ki bi omogočal odmerjanje in zaračunavanje okoljske dajatve za rabo vode. Ocenjujemo, da so bili zaradi tega samo v letu 2019 za 6,5 milijona EUR premalo realizirani prihodki proračuna.

V sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2019 je bilo načrtovano, da bodo prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav za 523 milijonov EUR presegla plačila sredstev v proračun Evropske unije. Dejansko pa je bil ta presežek realiziran v znesku 217 milijonov EUR, kar je 41,5 % načrtovanega zneska.

Menimo, da bi bilo treba zagotoviti, da v področnih zakonih ni mogoče predpisovati izjem od določb Zakona o javnih financah in Zakona o računovodstvu, kar je bilo zaznano pri poslovnih dogodkih, pri katerih agenti izvajajo posle v imenu in za račun države.