Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Sežana v delu, ki se nanaša na delovanje občinskega sveta, sredstva za reprezentanco in uporabo službenih plačilnih kartic, v letih 2015, 2016 in 2017 ter občini izreklo mnenje s pridržkom.
Pri delovanju občinskega sveta je bilo ugotovljeno, da je občina 3 članom občinskega sveta in 18 članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, izplačala prenizko sejnino za udeležbo na sejah občinskega sveta in sejah delovnih teles občinskega sveta, da je z izplačili sejnin 8 članom občinskega sveta v letu 2016 presegla zakonsko določeno mejo in da 5 članom občinskega sveta in članu delovnega telesa občinskega sveta, ki ni član občinskega sveta, povračil stroškov službenih potovanj ni izplačala v roku.
Glede porabe sredstev za reprezentanco je bilo ugotovljeno, da občina ni določila namenov, za katere se lahko porabljajo sredstva za reprezentanco, ni omejila oziroma določila višine sredstev, ki se lahko porabijo za posamezen namen, in ni opredelila načina spremljanja porabe teh sredstev. Ugotovljeno je bilo tudi, da občina v 10 primerih za dobavljeno blago oziroma opravljene storitve ni izdala naročilnic, da je izdala 244 naročilnic, ki niso vsebinsko popolne, da je plačala račune v skupnem znesku 6.636 EUR za opravljene storitve oziroma nakup blaga, ki glede na namen niso potrebni za delovanje občine, da je 10 naročilnic izdala po že opravljenih storitvah oziroma dobavah blaga, da je račune plačevala v roku, ki je daljši od predpisanega, ter da ni zagotovila nadzora nad poslovanjem krajevnih skupnosti v delu, ki se nanaša na porabo sredstev za reprezentanco, in v delu, ki se nanaša na porabo sredstev, plačanih s službenimi plačilnimi karticami za dobavo blaga na bencinskih servisih. Poleg tega ni bilo mogoče potrditi, da je bil del sredstev proračuna (v skupnem znesku 20.998 EUR) porabljen za izvajanje funkcij občine v smislu, kot to zahtevata drugi odstavek 2. člena in 7. člen Zakona o javnih financah, saj računsko sodišče ni pridobilo revizijskih dokazov, da je občina kupljeno blago za pogostitve na delovnih sestankih župana in zaposlenih v občinski upravi ter kupljeno blago za namen priložnostnih daril oziroma za namen promocije občine dejansko porabila le za pogostitev oziroma obdaritev poslovnih partnerjev, ne pa tudi članov organov občine in zaposlenih v občinski upravi.
Glede uporabe službenih plačilnih kartic pa je bilo ugotovljeno, da občina pred plačilom računov ni mogla preveriti pravnega temelja in višine obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, saj ni pridobila ustreznih dokazil o nakupih blaga, da občina ni zagotovila nadzora nad poslovanjem krajevnih skupnosti v delu, ki se nanaša na porabo sredstev plačanih s službenimi plačilnimi karticami za dobavo blaga na bencinskih servisih, ter da ni opredelila, kdo je lahko uporabnik poslovne kartice Activa-MasterCard, načina uporabe, namenov, za katere se lahko uporablja, omejitev porabe in načina spremljanja porabe sredstev.
Občina Sežana je med revizijskim postopkom sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti, zato računsko sodišče ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, ji je pa podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.
