Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Destrnik v letu 2017 v delu, ki se nanaša na pripravo proračuna in zaključnega računa proračuna ter izvrševanje proračuna, prodaje nepremičnega premoženja in oddaje prostorov v najem, delovno uspešnost in dodatke k osnovnim plačam javnih uslužbencev, javna naročila pri investicijskih odhodkih, tekoče transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, zadolževanje ter druga področja poslovanja, in občini izreklo negativno mnenje.
Na revidiranih področjih so bile med drugim ugotovljene nepravilnosti, ki so se nanašale na pomanjkljivo pripravo posameznih proračunskih dokumentov in na pomanjkljivo razpisno dokumentacijo na področju dodeljevanja tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je župan prepozno poročal občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju leta 2017, da ni poročal o izvršenih prerazporeditvah v drugem polletju leta 2017, da je prerazporedil sredstva med področji proračunske porabe, da občina pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov, da je bila v primeru prodaje nepremičnine cenitev na dan sklenitve pravnega posla starejša od 12 mesecev, da v postopkih oddaje prostorov v najem ni pripravila oziroma ni sprejela posamičnega programa upravljanja oziroma posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem občine, da je v 4 primerih oddala prostore v najem za dlje kot za 5 let, da javnemu uslužbencu kljub izpolnjevanju pogojev ni izplačala dodatka za magisterij, da pri obračunu dodatka za magisterij ni upoštevala mesečnega števila ur dela in javnemu uslužbencu izplačala dodatek za magisterij v previsokem znesku, da je z izvedbo 3 postopkov javnega naročanja za nakup opreme vrednost javnega naročila razdelila in se izognila postopku javnega naročanja, da je z izdajo naročilnic prevzela več obveznosti, kot je imela načrtovanih sredstev v proračunu ob prevzemu obveznosti, da je prevzela obveznosti za dela, ki niso bila naročena z naročilnico, da pred sklenitvijo pogodbe o finančnem najemu ni pridobila soglasja Ministrstva za finance, da v odloku o proračunu ni določila obsega zadolževanja pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, da ni v celoti izvajala nadzora nad zadolževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine, da je družbi Terme Gaja, d. o. o., Gaja Spa Resort ltd. posodila prosta denarna sredstva, za kar ni imela podlage v javnofinančnih predpisih, da od pravnih oseb na ravni občine ni pridobila podatkov o stanju njihove zadolženosti, da Ministrstvu za finance ni posredovala popolnih podatkov o stanju zadolženosti občine, da v 3 primerih v pogodbe ni vključila protikorupcijske klavzule, da ni imela izdelanega srednjeročnega programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lokalnih skupnosti za leto 2017, da ni izpolnila pogojev za ustanovitev družbe Terme Gaja, d. o. o., Gaja Spa Resort ltd. ter povečanje osnovnega kapitala, ki jih določajo javnofinančni predpisi, in da je sklenila predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnega prostora, namesto da bi izvedla postopek javnega naročila gradnje.
Računsko sodišče je Občini Destrnik podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti oziroma ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja istovrstnih nepravilnosti v prihodnje.
