Računsko sodišče je revidiralo izvajanje nalog rejništva v letih 2009 in 2010 pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in štirih centrih za socialno delo: Centru za socialno delo Celje, Centru za socialno delo Maribor, Centru za socialno delo Domžale in Centru za socialno delo Lendava.
Cilj revizije je bil izrek mnenja o učinkovitosti in uspešnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pri izvajanju nalog rejništva ter izrek mnenj o pravilnosti izvajanja rejništva izbranih štirih centrov za socialno delo v letih 2009 in 2010.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v proračunih Republike Slovenije za leti 2009 in 2010 zagotovilo sredstva za rejništvo v znesku 14.959.289 evrov, ki so zadoščala za plačilo oskrbnin in plačilo rejnikom. V letu 2010 je bilo v izvajanje rejniške dejavnosti vključenih povprečno mesečno 1.153 otrok, povprečna mesečna rejnina pa je znašala 506 evrov.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sicer načrtovalo cilje na področju rejništva, vendar ti niso bili dovolj natančno določeni. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve tudi ni spremljalo vseh kazalcev, ki si jih je določilo za merjenje uspešnosti rejništva, saj ni izdelalo nobenih podrobnih poročil ali analiz, v katerih bi ugotavljajo, kako uspešno je bilo pri izvajanju ciljev rejništva. Temeljna težava je v slabem in pomanjkljivem načrtovanju, zato poročanje ne more biti osredotočeno na dosežke, ni primerljivosti z načrtovanimi aktivnostmi in ne primerjav dosežkov v različnih časovnih obdobjih. Poročanje v obrazložitvah zaključnega računa je preveč osredotočeno na stroškovni vidik, ki ni nepomemben, a ni povezan z nalogami, ki so bile opravljene, zato samo tovrstne informacije za javnost ne morejo biti zadostne.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bi kot predlagatelj predpisov, nosilec politik, pobudnik ter koordinator uvedbe različnih sprememb ter izboljšav skupaj s centri za socialno delo moralo spodbujati in koordinirati uvedbo, razvoj ter implementacijo novih politik, programov ter ukrepov na področju rejništva. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v preteklosti ni namenilo dovolj pozornosti poenotenju praks pri izvajanju rejništva in tako ni zagotovilo enake obravnave vsem otrokom v rejništvu in rejnikom. Strokovne smernice na področju rejništva je začelo pripravljati v letu 2011.
Nadzor nad delom centrov za socialno delo izvaja socialna inšpekcija, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Socialna inšpekcija nadzoruje primernost uporabljenih metod dela in kakovosti storitev ter drugih nalog, s katerimi se preprečujejo ali odpravljajo socialne stiske in težave upravičencev, preverja izvajanje predpisov ter ugotavlja kakovost izvajanja javnih pooblastil. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni v zadostni meri zagotavljalo nadzora nad delom socialnih centrov v delu, ki se nanaša na obračun in izplačilo transferov za izvajanje rejništva. Računsko sodišče je na tem področju ugotovilo predvsem nepravilnosti, ki so posledica neusklajenih podatkov o prejemkih posameznega upravičenca in vplivajo na porabo proračunskih sredstev za ta namen.
Računsko sodišče je o pravilnosti izvajanja nalog rejništva v letih 2009 in 2010 izreklo negativno mnenje Centru za socialno delo Maribor in Centru za socialno delo Domžale.
Center za socialno delo Maribor v več primerih pri določanju rejnin ni upošteval družinske pokojnine in preživnine otrok ter ni ustrezno znižal oskrbnine; obračunal je rejnino po prenehanju rejniške pogodbe ter v nasprotju z rejniško pogodbo in tako porabil 14.134 evrov preveč proračunskih sredstev.
Center za socialno delo Domžale je v več primerih rejnikom obračunal rejnino po prenehanju rejniške pogodbe; določil je rejnino z zvišano oskrbnino, ni pa izkazal izrednih izdatkov, povezanih z izobraževalnim procesom; pri določanju rejnine ni upošteval preživnine otroka in ni ustrezno znižal oskrbnine; rejnino je določil z zvišano oskrbnino in zvišanim plačilom dela ter hkrati ob namestitvi otroka v rejniško družino dodelil izredno denarno pomoč, izrednih izdatkov za otroka ob zvišanju oskrbnine pa ni izkazal; rejnine ni obračunal v skladu z rejniško pogodbo in sklenil rejniško pogodbo za otroka kljub temu, da ta ni bil nameščen v rejniško družino. Zaradi navedenih nepravilnosti je skupno porabil 15.460 evrov preveč proračunskih sredstev.
Računsko sodišče je Centru za socialno delo Celje izreklo mnenje s pridržkom o pravilnosti izvajanja nalog rejništva v letih 2009 in 2010, ker je ugotovilo, da Center za socialno delo Celje v letih 2009 in 2010 pri določanju rejnine ni upošteval družinske pokojnine oziroma preživnine otrok in ni znižal oskrbnine; določil je rejnino z zvišano oskrbnino zaradi izrednih izdatkov, povezanih z izobraževalnim procesom, kljub temu da je otrok v rejništvu prejemal štipendijo; rejnino je obračunal po prenehanju rejniške pogodbe in oddal v rejništvo odraslo osebo ter tako porabil 7.229 evrov preveč proračunskih sredstev.
Računsko sodišče je Centru za socialno delo Lendava izreklo pozitivno mnenje o pravilnosti izvajanja nalog rejništva v letih 2009 in 2010.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nepravilnosti od Centra za socialno delo Maribor, Centra za socialno delo Domžale in Centra za socialno delo Celje zahtevalo predložitev odzivnega poročila.
Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter centrom za socialno delo je podalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti ministrstva pri izvajanju rejništva ter pri pravilnosti izvajanja nalog rejništva v centrih za socialno delo.
