Računsko sodišče je izvedlo revizijo uspešnosti doseganja ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva v Republiki Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2016 (v nadaljevanju: obdobje, na katero se nanaša revizija). Za revidiranca sta bila določena Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) in Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo).
Računsko sodišče je izreklo mnenje, da v obdobju, na katero se nanaša revizija, vlada in ministrstvo nista bila uspešna pri doseganju ciljev uvedbe javno-zasebnega partnerstva.
Vlada in ministrstvo nista vzpostavila vseh pogojev za razvoj javno-zasebnega partnerstva. Pravni okvir je imel številne pomanjkljivosti. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu ne določa jasno in nedvoumno pojma javno-zasebnega partnerstva, ne ureja ustrezno prenosa tveganja, načina poročanja, načina zbiranja podatkov, nadzora, sankcij za kršitve in podobno. Revidiranca sta številne pomanjkljivosti Zakona o javno-zasebnem partnerstvu zaznala že kmalu po njegovi uveljavitvi, kljub temu pa v desetletju, ki je sledilo, nista pripravila in predlagala potrebnih sprememb. Vlada ni vzpostavila ustrezne organizacijske podpore za spodbujanje, spremljanje in nadziranje področja javno-zasebnega partnerstva, saj ni zagotovila delovanja Sveta Vlade Republike Slovenije za javno-zasebno partnerstvo ali pa ga ukinila. Vlada ni sprejela strategije in ciljev na področju javno-zasebnega partnerstva in jih ni določila niti v drugih strateških dokumentih. Ministrstvo je sprva vzpostavilo organizacijsko enoto za razvoj in podporo na področju javno-zasebnega partnerstva, vendar pa se je ta enota postopoma manjšala in večinoma niti ni bila delujoča. Ob koncu obdobja, na katero se nanaša revizija, sta za celotno področje javno-zasebnega partnerstva skrbela le dva zaposlena in še to v zelo omejenem obsegu. Ministrstvo tudi zato ni izvajalo ukrepov, namenjenih podpori, spremljanju in spodbujanju javno-zasebnega partnerstva. Ministrstvo za potencialne izvajalce javno-zasebnega partnerstva tako ni pripravilo ustreznih analiz o evidentiranih izvedenih projektih, postopkovnih priročnikov, smernic, standardov in podobno. Ministrstvo evidenc projektov javno-zasebnega partnerstva ni vodilo ažurno in o evidentiranih projektih javno-zasebnega partnerstva po letu 2010 ni več poročalo. Od uveljavitve Zakona o javno-zasebnem partnerstvu je bil na državni ravni izveden le en infrastrukturni projekt javno-zasebnega partnerstva, ministrstvo ali vlada pa nista analizirala vzrokov za nezanimanje za javno-zasebno partnerstvo pri javnih in zasebnih partnerjih, predvsem na državni ravni.
Ministrstvo je za področje javno-zasebnega partnerstva določilo cilje le v Strategiji Ministrstva za finance za obdobje 2009–2012, vendar pa tudi ti cilji niso bili trajnostno naravnani, določljivi, merljivi, realni in časovno opredeljeni. Vlada in ministrstvo tudi nista vzpostavila ustreznega načina spremljanja doseganja ciljev na področju javno-zasebnega partnerstva. Ministrstvo o (ne)doseganju ciljev oziroma odsotnosti aktivnosti na področju sklepanja javno-zasebnih partnerstev na državni ravni ni seznanjalo vlade, vlada pa o tem tudi ni obveščala Državnega zbora Republike Slovenije.
Računsko sodišče je od revidirancev zahtevalo predložitev odzivnih poročil, v katerih morata izkazati popravljalne ukrepe, ter podalo več priporočil za izboljšanje stanja.
