Velikost pisave

Za dodatno povečavo pisave lahko uporabite tudi:

CTRL + za povečavo
CTRL - za pomanjšavo

 

V primeru težav pri dostopanju do informacij nam te lahko sporočite na webmaster.rsrs@rs-rs.si, zaželeni pa so tudi vaši predlogi in povratne informacije glede uporabniške izkušnje dostopnosti na spletni strani.

Dostopnost

Vsebina spletišča računskega sodišča je zasnovana z namenom zagotoviti univerzalno dostopnost objavljenih informacij komurkoli, kadarkoli in brezplačno. Ker univerzalno dostopnost omejujejo predvsem zdravstvene omejitve uporabnikov spletišča (te obsegajo predvsem vidne, motorične, slušne, kognitivne in jezikovne omejitve, ipd.) ter tehnične omejitve, smo le-tem posvetili posebno pozornost in skušali spletišče v čim večji meri prilagoditi, zato upoštevamo naslednja priporočila:

  • uporabljamo pisave, ki jim je mogoče povečati velikost,
  • pomembne slike so opremljene z opisi,
  • ne uporabljamo premikajočih slik (GIF),
  • imena povezav so opisna,
  • videoposnetki so večinoma opremljeni s podnapisi.

Spletišče je optimizirano za uporabo na različnih vrstah naprav (računalnik, tablica, mobilni telefon) in za različne spletne brskalnike in operacijske sisteme. Zaradi boljše podpore za osebe s posebnimi potrebami vam priporočamo uporabo najnovejše različice spletnih brskalnikov, kadarkoli je to mogoče. Kljub temu da si prizadevamo v čim večji možni meri povečati dostopnost in uporabnost našega spletišča, pa vsi elementi ne omogočajo optimizacije za popolno dostopnost. Zato določene objavljene vsebine ne izpolnjujejo vseh zahtev glede dostopnosti, kot jih določa Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Te vsebine so:

  • na spletišču uporabljamo format PDF za dokumente:
    • revizijska poročila in druga poročila, ki so jim dodani krajši povzetki, ki so tekstovno dostopni (dokumenti formata doc in docx), ter
    • razne predstavitve (npr. infografike, plakati, priročniki);
  • na vstopni strani se nahajajo trije elementi z drsnikom za avtomatsko rotacijo, ki ima omejene možnosti ročne zaustavitve;
  • za vizualno popestritev vsebin tem, novic in člankov uporabljamo fotografije in drugo slikovno gradivo, s katerim upravljamo; fotografije in drugo slikovno gradivo so podnaslovljeni, vsebujejo podatke o viru in imajo vneseno alternativno besedilo, ne vsebujejo pa podrobnejših opisov slik ali transkripcij besedil, saj bi prilagoditev pomenila nesorazmerno breme;
  • shema organizacijske strukture računskega sodišča.

Izjava o dostopnosti

Revizija

Uspešnost zmanjševanja nitratov v vodi

Zadnja sprememba:
27. 10. 2020

Podatki o reviziji

Revidiranec/ci:

Cilj revizije:

Izrek mnenja o uspešnosti zmanjševanja nitratov v vodi v Republiki Sloveniji.

Revidirano obdobje:
2014 do 2018

Sklep o reviziji:
Številka sklepa: 320-4/2019/3
Datum: 5. 3. 2019

Opombe:

Uspešnost zmanjševanja nitratov v vodi

Računsko sodišče je marca 2019 v reviziji o učinkovitosti dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode zaznalo, da so prekomerne količine nitratov eden pomembnejših vzrokov za zmanjšanje kakovosti pitne vode. Ker imajo prevelike količine nitratov v vodi (ne le pitni vodi) negativne vplive na zdravje ljudi in ekosistemov, s tem pa tudi na biotsko raznovrstnost, ribištvo, turizem in druge dejavnosti, se je računsko sodišče odločilo v novi reviziji podrobneje raziskati aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) in Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) pri uspešnosti zmanjševanja nitratov v vodi v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2018.

Računsko sodišče je podalo mnenje, da je bila Republika Slovenija pri zmanjševanju nitratov v vodi v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno uspešna.

MOP je z državnim monitoringom spremljalo stanje in trende nitratov v vodah. Meritve so pokazale, da je stanje že več desetletij slabo na območju Dravske, Murske in Savinjske kotline, poleg tega pa še na delu Savske kotline in Ljubljanskega barja ter Krške kotline. Na merilnih mestih, kjer je bila v letu 2018 presežena dovoljena vsebnost nitratov, trendi še ne kažejo izboljšanja stanja, predvsem na območju Dravske kotline stanje ostaja nespremenjeno, na Krškem polju pa je zaznan trend naraščanja. MOP je spremljalo tudi izpuste dušika iz kmetijskih virov na ravni države z bilanco dušika. Pri tem je računsko sodišče opozorilo na dejstvo, da se v Sloveniji neto presežki dušika iz kmetijskih virov v zadnjih 10 letih zmanjšujejo manj intenzivno kot pred tem, na ožjih območjih pa pogosto presegajo mejo, ki je še okoljsko dopustna. Opozorilo je tudi na pomanjkljivo dostopnost podatkov o presežkih dušika na ravni kmetijskih gospodarstev in na pomanjkljivo poznavanje lastnosti tal, kar lahko vpliva na načrtovanje potrebnih ukrepov v kmetijstvu.

Na področju kmetijstva so se izvajali predvsem obvezni ukrepi, ki jih določa nitratna uredba in predstavljajo minimalno raven varstva voda pred nitrati. Kmetijska gospodarstva so izvajala tudi prostovoljne ukrepe na področju razvoja podeželja in nekatere ukrepe na področju vodovarstvenih območij ter proizvodnje in uporabe komposta in digestata. Inšpektorata s področja kmetijstva in okolja ter Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pa so kljub temu ugotavljali neupoštevanje predpisov na vseh navedenih področjih. Računsko sodišče je izpostavilo problem neusklajenosti okoljevarstvenih dovoljenj na področju proizvodnje komposta in digestata z veljavno zakonodajo. MOP je že pripravilo načrt aktivnosti za odpravo navedene pomanjkljivosti. Računsko sodišče je prav tako izpostavilo premajhno upoštevanje tveganj pri izvajanju nadzora, ki ga izvaja inšpektorat s področja kmetijstva. Opozorilo je tudi na pomembno vlogo kmetov in njihove izobraženosti ter poznavanja povezav med kmetijsko dejavnostjo in okoljem pri doseganju učinkov na tem področju.

Računsko sodišče je ugotovilo, da sta MOP in MKGP poročala o izvajanju ukrepov in vrednotenju njihovih učinkov na vode v več dokumentih, ki pa so imeli precej pomanjkljivosti. Predvsem ni bil razviden prispevek izvedenih ukrepov k zniževanju nitratov v vodah, pomanjkljivo je bilo tudi povezovanje podatkov z okoljskega in kmetijskega področja. MKGP ni dovolj podpiralo in spodbujalo večjih sprememb v kmetijskih praksah, ki bi lahko bile bistvene za zmanjševanje nitratov v vodah, in se ni dovolj usmerjalo na onesnažena območja.

MOP je med revizijskim postopkom izvedlo nekaj ukrepov, zaradi katerih mu ni bilo treba pripraviti odzivnega poročila. Računsko sodišče je MOP in MKGP podalo več priporočil, zlasti na področju spremembe kmetijskih praks in usmerjanja varovanja voda na problematična področja, nadzora nad bioplinarnami in skupne uporabe podatkov obeh ministrstev.

Deli vsebino