Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost Ministrstva za infrastrukturo pri izvajanju nalog v javnem linijskem prevozu potnikov v medkrajevnem cestnem prometu v letih 2013 in 2014. Z izvajanjem gospodarske javne službe je 36 koncesionarjev letno ustvarilo 77 milijonov evrov. 

Ministrstvo ni razpolagalo s strateškimi dokumenti za učinkovito vodenje in razvijanje prometne politike, čeprav se v javnem linijskem cestnem prevozu potnikov prepelje večina uporabnikov javnega potniškega prometa. Ministrstvo je za izvajanje svojih temeljnih nalog več let zapored naročalo istovrstne storitve pri zunanjih izvajalcih, s katerimi je v letih 2013 in 2014 sklenilo pet pogodb v skupni vrednosti 197.662 evrov. Javnih naročil ni oddalo po Zakonu o javnem naročanju in je ocenjeno vrednost večine projektov določilo tik pod pragom za objavo javnega naročila. 

Ministrstvo koncesijskih pogodb koncesionarjem ni podelilo na podlagi javnega razpisa, kot to določajo Uredba (ES) št. 1370/2007, Zakon o gospodarskih javnih službah in Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ter s tem kršilo tudi načela Zakona o javnem naročanju. Ministrstvo vseh postopkov podelitve koncesij in subvencioniranja prevozov ni izvajalo na učinkovit način, ker ni ugotavljalo potreb niti ni določalo voznih redov glede na potrebe uporabnikov javnega potniškega prometa, ampak je uporabljalo okvirni vozni red iz prometnega leta 2003/2004. Voznih redov ni usklajevalo z občinami, ampak s koncesionarji. 

Koncesionarje je zavezalo k uporabi neveljavne tarife, s čimer je oškodovalo potnike, ki so plačevali višjo prevoznino, in državni proračun. Ministrstvo je z občinami in koncesionarji sklenilo dogovor, po katerem je izplačevalo največje nadomestilo, občine pa razliko med normirano stroškovno ceno in prihodki. Ministrstvo ni ugotovilo, da koncesionarji za leti 2013 in 2014 niso poročali o sofinanciranju s strani občin najmanj v znesku 2.426.211 evrov.

Prav tako ministrstvo ni spremljalo in nadziralo izvajanja gospodarske javne službe. Ministrstvo ni vodilo vseh predpisanih evidenc in registrov ter ni vzpostavilo centralne informatizirane zbirke podatkov. Za spremljanje in nadziranje gospodarske javne službe je najelo zunanjega izvajalca, po izteku pogodbe pa je podatke le zbiralo. Ministrstvo je letni poračun nadomestila izvedlo polletno in zaradi tega dvema koncesionarjema izplačalo za 178.018 evrov višje nadomestilo, kot bi ga v primeru letnega poračuna.
Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila in podalo priporočila.