MO Maribor je bila pri upravljanju in nadzoru Snage ob izvedbi investicije v sortirnico v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2020 delno učinkovita.
MO Maribor pred izdajo soglasja k zadolžitvi ni preverila vseh možnih načinov financiranja izgradnje sortirnice, med drugim tudi ni preverila, ali bi bilo mogoče projekt izvesti kot javno-zasebno partnerstvo, zaradi česar obstaja tveganje, da izbrani način ni optimalen. MO Maribor se je odločila za financiranje investicije v sortirnico na način, da je investitor gospodarska družba v 100-odstotni lasti občin, ki je za izvedbo projekta najela bančno posojilo. Ob pomanjkanju lastnih finančnih sredstev za izvedbo investicije se je MO Maribor s takšnim načinom financiranja investicije v sortirnico izognila zadolževanju, ki ga ureja 10. člen Zakona o financiranju občin.
Ker MO Maribor v odloku o koncesiji in koncesijski pogodbi ni ustrezno in zadostno zavarovala svojih interesov za zagotovitev neprekinjenega in stroškovno učinkovitega izvajanja GJS v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, je glede sortirnice postavljena v podrejen položaj v primerjavi s koncesionarjem kot lastnikom gospodarske javne infrastrukture, zaradi česar je v slabšem položaju, kot bi bila, če bi sama investirala ali pa bi investicijo izvedla v javno-zasebnem partnerstvu. V primeru stečaja koncesionarja pri javno-zasebnem partnerstvu bi imela pravico uveljavljati izločitveno pravico na gospodarsko javno infrastrukturo, ki je v lasti koncesionarja (81. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu), medtem ko v primeru morebitnega stečaja Snage takšna zakonska možnost ne obstaja. MO Maribor pred izdajo soglasja k zadolžitvi tudi ni preverila načrtovanih tehnoloških in ekonomskih parametrov delovanja sortirnice, čeprav so bili ti določeni zelo optimistično, in ni kritično presodila, ali so pri izračunu uporabljeni realni podatki o količini komunalnih odpadkov za obdelavo, kot na primer razpoložljiva količina komunalnih odpadkov za obdelavo v sortirnici in delež uporabnih frakcij na izhodu iz sortirnice.
Snaga je bila pri izvedbi investicije v sortirnico v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2020 delno učinkovita.
Snaga ni v celoti izvajala investicije v sortirnico v skladu z načrtom, saj ni zagotovila, da bi bila realizirana vrednost v okviru pogodbeno določene vrednosti 12.493.891 EUR. Ob tem je Snaga napačno predstavila skupno vrednost investicije v sortirnico, na katero je MO Maribor nato podala soglasje za zadolžitev. Snaga tudi ni zagotovila, da bi izvajalec del sortirnico dokončal v pogodbenem roku.
Snaga ni izvedla vseh ukrepov za zagotovitev optimalnega delovanja sortirnice. V posameznih letih je zbrala manjše letne količine komunalnih odpadkov za obdelavo v sortirnici, kot jih je načrtovala. Prav tako ni zagotovila načrtovanih dodatnih količin mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže od drugih zbiralcev odpadkov. Delež izločenih koristnih frakcij na izhodu iz sortirnice, ki jih je mogoče snovno reciklirati, je bil pomembno pod načrtovanim deležem. To je negativno vplivalo na minimiziranje količin in nevarnostnega potenciala odpadkov, ki jih je treba končno odložiti, kar je okoljski cilj delovanja sortirnice.
V obdobju poskusnega delovanja ter v prvem letu rednega delovanja sortirnice je bil dosežen negativni poslovni izid. Snaga je za delovanje sortirnice načrtovala interno stopnjo donosa 21,1 %, dobo vračanja investicije 5,6 leta ter neto sedanjo vrednost investicije 35.848.023 EUR. Ob takšnem poslovnem izidu bi bili na dolgi rok finančni kazalniki negativni, kar pomeni, da investicija v sortirnico ne bi bila sprejemljiva.
V obdobju poskusnega delovanja sortirnice so stroški ravnanja s komunalnimi odpadki v okviru izvajanja GJS znašali 180 EUR/t. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki brez delovanja sortirnice bi v tem obdobju znašali 154 EUR/t. V prvem letu rednega delovanja sortirnice so stroški ravnanja s komunalnimi odpadki v okviru izvajanja GJS znašali 204 EUR/t, medtem ko bi pri ravnanju s komunalnimi odpadki brez delovanja sortirnice znašali 178 EUR/t. Obstaja tveganje, da ne bo izpolnjen poslovni cilj delovanja sortirnice, da se bodo zmanjšali stroški izvajanja storitev GJS ravnanja z odpadki za uporabnike teh storitev.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od MO Maribor zahtevalo izvedbo popravljalnega ukrepa in predložitev odzivnega poročila. MO Maribor in Snagi je podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.
